Obe anketi kažeta, da je večinsko javno mnenje naklonjeno evtanaziji. Delova raziskava javnega mnenja kaže, da jo podpira 57 odstotkov, nasprotuje pa ji slaba tretjina vprašanih. Anketa Slovenski utrip ugotavlja, da je 52,2 odstotka prebivalcev mnenja, da bi morali dovoliti evtanazijo, ko bolnik to izrecno zahteva.

Anketa Dela hkrati kaže, da na tem področju vlada pojmovna zmeda in si vprašani niso edini, kaj pomeni izraz evtanazija. Skoraj dve tretjini sodelujočih v anketi sta odgovorili, da je evtanazija takrat, ko zdravnik usmrti bolnika na njegovo željo. Četrtina jih meni, da je to takrat, ko bolnika odklopijo od aparatov, ki ga vzdržujejo pri življenju. Slaba petina je odgovorila, da je evtanazija, ko zdravnik usmrti bolnika brez njegove želje, 14 odstotkov pa evtanazijo razume kot pomoč pri samomoru.

Različne preference
Tretjina vprašanih bi v primeru neozdravljive bolezni zdravnika prosila, da jim ublaži bolečine. Četrtina bi jih prosila za smrtonosno injekcijo, 13 odstotkov bi jih čakalo na smrt brez ukrepanja, osem odstotkov bi zdravnika prosilo za pomoč pri samomoru, pet odstotkov pa za pomoč pri smrti ne bi prosilo zdravnika, ampak nekoga drugega.

Anketa Slovenski utrip ugotavlja, da evtanazijo, če jo bolnik izrecno zahteva, v največji meri podpirajo srednje izobraženi (60,6 odstotka), najmanj pa poklicno izobraženi (50,2 odstotka).

Glede na starost se z evtanazijo na željo bolnika v največji meri strinjajo starejši, in sicer 59,6 odstotka, najmanj pa srednja starostna skupina (52,9 odstotka).

Privatizacija nima podpore večine
Kljub intenzivnim razpravam na temo privatizacije se po ugotovitvah ankete Dela stališče javnosti ni bistveno spremenilo. Medtem ko 47 odstotkov vprašanih še vedno nasprotuje nadaljevanju privatizacije 15 podjetij, jih 36 odstotkov privatizacijo podpira. Delež nasprotnikov pa se je v zadnjem času zmanjšal za pet odstotnih točk, kaže anketa Dela.

Ker delež podpornikov privatizacije ostaja isti, pri Delu sklepajo, da je med nasprotniki prodaje podjetij nastalo nekaj dvoma. Za pet odstotnih točk se je povečal tudi delež tistih, ki se o tem niso mogli ali hoteli opredeliti.

Anketirani: Telekom Slovenije izjemnega pomena
Prodaja podjetij ima še manjšo podporo, ko so ljudje vprašani o konkretnih podjetjih. Celo pri državnih bankah, v katere je država vložila milijarde evrov, se je v primerjavi z novembrom podpora prodaji zmanjšala. Telekom Slovenije pa je v očeh javnosti od začetka dojet kot podjetje izjemnega pomena. Po podpori sodeč ga namreč uvrščajo v kategorijo podjetij, kot sta Krka ali Petrol.

Večina tudi proti odločitvi ustavnega sodišča
Dela je raziskalo tudi, kako javnost gleda na odločitev ustavnega sodišča, ki je pri financiranju izenačilo javno in zasebno šolstvo. Več kot polovica sodelujočih se s takšno odločitvijo ustavnih sodnikov ne strinja, slabih 40 odstotkov pa to podpira.

Skoraj pol ljudi vlade ne podpira
Sedanje vlade ne podpira 49,2 odstotka prebivalcev, podpira pa jo 35,3 odstotka, kaže anketa Slovenski utrip. 15,4 odstotka vprašanih jih na vprašanje ni znalo odgovoriti.

Vlada si je v prvih 100 dneh prislužila srednjo oceno dela. Največ anketirancev, 38,2 odstotka, ji je na lestvici od 1 do 5 namenilo oceno 3, 25,3 odstotka pa oceno 2. Z vlado sploh ni zadovoljnih 18,8 odstotka, zelo zadovoljni pa so 3 odstotki vprašanih. Ob tem anketa še kaže, da 43 odstotkov vprašanih meni, da Cerarjeva vlada ne bo zdržala do konca mandata, nasprotno pa meni 40,7 odstotka anketirancev.

SDS pred SMC-jem in SD-jem
Slovenski utrip je meril tudi podporo strankam. Največ vprašanih bi volilo SDS, in sicer 11,3 odstotka, sledi SMC s 7,3- in SD s 5,6-odstotno podporo. 28,9 odstotka anketirancev ne bi volilo nobene stranke, 7,8 odstotka jih ne bi šlo na volitve, 2,7 odstotka pa bi jih volilo kakšno neomenjeno stranko.

Med prebivalci, ki so izbrali eno od ponujenih strank, bi jih SDS volilo 31,3 odstotka, SMC 20,4 odstotka in SD 15,5 odstotka. Več kot 10-odstotno podporo bi prejel še ZL (10,3 odstotka).

Islamski fundamentalizem "le manjša grožnja"
Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici, ki je izvedla anketo Slovenski utrip, je raziskala tudi, kakšno je mnenje prebivalcev Slovenije o nevarnosti islamskega fundamentalizma.

Največ prebivalcev (37,5 odstotka) je mnenja, da islamski fundamentalizem predstavlja Sloveniji le manjšo grožnjo, 31,9 odstotka pa jih meni, da to ne predstavlja nobene grožnje. Za 17 odstotkov vprašanih je islamski fundamentalizem ena od večjih groženj za za varnost v Sloveniji.