8. maja 1989 je Tone Pavček pred večtisočglavo množico na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral Majniško deklaracijo. Zborovanje so, ker so ga oblasti prepovedale, organizirali kot javno sejo predsedstva Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije (RK ZSMS) in je potekalo v podporo aretiranim Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiću in Franciju Zavrlu oziroma t. i. četverici JBTZ. Tridesete obletnice dogodka so se glavni akterji osamosvojitve spomnili tudi na srečanju v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, na katerem sta udeležence nagovorila takratni predsednik RK-ja ZSMS-ja Jožef Školč in Igor Bavčar, predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic, ki je deloval kot organizacija za varstvo pravic obtoženih v aferi JBTZ.

Sorodna novica Pahor: Majniška deklaracija je tlakovala pot slovenske osamosvojitve

Kar ostaja danes v spominu na zborovanje na Kongresnem trgu, je predvsem Majniška deklaracija, a te ne bi bilo, če se ne bi prej zgodila aretacija Janše, Borštnerja, Tasiča in Zavrla, je na srečanju uvodoma izpostavil Školč. "To je zelo pospešilo diskusije, ki so tekle v 80 letih. Organiziral se je Odbor za varstvo človekovih pravic. Ne delam si utvar, da bi na sejo prišlo 10.000 in več ljudi, če ne bi bilo prej tega razburjenja in odbora, katerega predsednik je bil Igor Bavčar, tudi kot osebni prijatelj Janeza Janše." Spomnil je, da so takrat vsa družbena gibanja dobila "strahovite pospeške" in postopoma privedla do prvih volitev. "30 let je dovolj dolga doba, da lahko pozabimo, kdo je bil pomembnejši in kdo je stal v drugi ali tretji vrsti," je svoje somišljenike izpred tridesetih let nagovoril Školč.

"Ves čas smo skušali obdržati osredotočenost na proces proti četverici. To je bil najmanjši skupni imenovalec, ki je povezoval zelo različne subjekte. Seveda so bile že takrat prisotne različne ideje, kaj še bi bilo treba storiti in kako politizirati dogodke, vendar bi bilo precej težko in narobe, če bi energijo takrat porabili za kar koli drugega," je za MMC povedal Školč. Le dan ali dva po zborovanju je Predsedstvo Republike Slovenije že zaradi parol, izrečenih na Kongresnem trgu, zborovanje označilo za protisocialistično in protidržavno delovanje, se spominja: "Mi se seveda teh kvalifikacij nismo bali, bili smo jih navajeni. A vedeti moramo, da je znotraj odbora res deloval širok diapazon ljudi. Vanj je vstopalo na tisoče komunistov, na drugi strani pa je bila Komisija za pravičnost in mir Škofovske konference. To je v današnjem času težko razumljivo in nepojmljivo."

Bavčar: "Mislil sem, da bo osamosvojitev vprašanje generacij, izkazalo se je, da gre za vprašanje mesecev"

Srečanja ob 30. obletnici Majniške deklaracije se je udeležil tudi takratni predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic Igor Bavčar, čeprav trenutno prestaja zaporno kazen na Dobu. Svoj nagovor je začel z besedami, da je novejša zgodovina Slovenije zgodovina sodnih procesov. Spomnil je, da so oblasti zborovanje, ki ga je ZSMS sklical kot sejo predsedstva, seveda prepovedale. "To je bil čas, ko je Janša odšel na Dob, kjer sem danes jaz."

Ključni zahtevi zborovanja sta bili obnova procesa proti četverici in sprememba jugoslovanske ustave, je dejal Bavčar. "Nisem si mislil, da bo šlo tako hitro. V intervjuju za Mladino sem takrat dejal, da je osamosvojitev vprašanje generacij, izkazalo pa se je, da gre za vprašanje mesecev." Poudaril je, da je odbor veliko časa namenil obnovi procesa proti četverici, ki je bil sicer pravnomočno zaključen in se partija vanj ni hotela spuščati, njegova razveljavitev pa je sledila šele nekaj let pozneje. "Volja oblasti po nadzorovanju sodstva je bila že takrat zelo močna, in če danes gledam Slovenijo in Evropo, se mi zdi, da se ti časi vračajo."

Oblasti so pripravljale že nov val aretacij

Kot je Bavčar poudaril za MMC, je bil to čustveno nabit in hkrati zelo nepredvidljiv čas. "To je bil čas realne, včasih pa tudi namišljene nevarnosti. Ogromno je bilo dezinformacij in šele zdaj, ko za nazaj odkrivamo dokumente (Igor Omerza), vidimo, čemu vse smo se izognili. Pripravljen je bil nov val aretacij z imeni in priimki in verjetno je prav naš angažma preprečil, da se to ni zgodilo. Po drugi strani pa je bil to čas izjemnega navdušenja. Rad bi izpostavil sodelovanje nazorsko in politično popolnoma različnih združenj in ljudi, kar se mi zdi posebna vrednota. Ponovilo se je le še enkrat, ob osamosvojitvi. Zdaj pa smo v nekem normalnem toku, kjer se zdi, da je treba političnega tekmeca zatolči do konca, in tu težko slišimo drug drugega."

Kljub temu je Bavčar dodal, da smo samostojna država v razmeroma varnem objemu združenj, kot sta EU in Nato. "Imamo parlamentarno demokracijo in to je nekaj, kar je bilo morda še leto pred tem zborovanjem za številne slovenske generacije nepredstavljivo. Moram biti pošten in reči, da sem zadovoljen s tem razvojem."

Povpraševanje po manjkajočih osamosvojiteljih

Srečanja na Cekinovem gradu so se udeležili številni obrazi osamosvojitve, člani ZSMS-ja in odbora. Poleg Školča in Bavčarja tudi Dimitrij Rupel, Franci Zavrl, Dušan Keber, Gregor Golobič, Tine in Spomenka Hribar, Milan Balažic, Pavle Gantar, Ali Žerdin, Igor Vidmar ter drugi. "Tukaj je veliko obrazov mojih sodelavcev iz odbora, kar me veseli," je na vprašanja, zakaj se srečanja niso udeležili tudi drugi nepogrešljivi osamosvojitelji, odgovoril Bavčar. Školč je pojasnil, da se je Janez Janša vljudno opravičil. "Meni zadošča, če nekdo reče, da je vesel povabila, a se dogodka zaradi drugih obveznosti ne more udeležiti."

Spomenka Hribar je na vprašanje, ali bi si takrat lahko prestavljala, da se bodo poti osamosvojiteljev pozneje tako močno razšle, odgovorila, da nikakor ne. "Bili smo lepa družba, zaupali smo si, nobenih zamer ni bilo. Pozneje je bilo vse drugače. Seveda smo dobili svojo državo in mi smo pri tem sodelovali, to je neizbrisno. A vseeno ni tako, kot smo si predstavljali. Tudi sami smo se razšli, kar je škoda. Moram reči, da imam še vedno res rada vse, ki smo bili takrat skupaj. In Bavčarja in Janšo, čeprav se ne videvamo in se ne strinjamo."