V sedmih letih je Slovenska vojska izgubila desetino pripadnikov stalne sestave. Foto: BoBo Foto:
V sedmih letih je Slovenska vojska izgubila desetino pripadnikov stalne sestave. Foto: BoBo Foto:
Pomanjkanje vojakov
Osnovno izhodiščno plačo vojaka so lani poleti popravili na 1.043 evrov bruto. Foto: Bobo
Postroj belgijske vojske
Belgija polni svojo vojsko z državljani EU-ja vse od leta 2004. Foto: Vojska Belgije
Tarča

Za odpiranje Slovenske vojske tujim državljanom je danes več tako zakonskih kot vsebinskih ovir. Vsekakor še ena hipna rešitev, o kateri se v generalštabu že govori, ne bo prinesla rešitve. Prej kot resna rešitev se omenja kot najbolj skrajna možnost, ki je v uradnih dokumentih in zapiskih sestankov zagotovo še ni.

Generalštab: "Nismo konkurenčni"
V vojsko še nikoli ni prišlo tako malo ljudi kot lani, na kar generalštab že dolgo glasno in javno opozarja. Za ta poklic se je odločilo le 137 ljudi, iz vojske jih je odšlo še enkrat več. Ob bolj konkurenčnih zaposlitvenih možnostih postaja vojska vse manj mamljiva izbira. "Preprosto ne dobimo več dovolj novih kandidatov. Potrebovali bi vsaj tisoč evrov neto plače za vojaka, da se bo dovolj mladih odločilo za ta poklic," javno priznava tudi predstavnik Slovenske vojske Simon Korez.

Plača v vojski primerljiva s plačo v Snagi
Primerjava plač pokaže pravo sliko. Vojak začetnik dobiva od lanskega poletja izhodiščno bruto plačo 1.043 evrov. Pri čemer nima zagotovljene dolgoročne zaposlitve, saj se pogodbe sklepajo za pet ali deset let. Kljub nagradi več plač ob sklenitvi pogodbe takšna ponudba ni več dovolj mamljiva. Zgolj za primerjavo - voznik komunalnega tovornjaka ima v javnem podjetju Snaga izhodiščno plačo le nekaj nižjo od vojaka - 983 evrov bruto. Večji vpliv na manjšo konkurenčnost pa prinašajo novi zaposlovalci v državi. Čeprav uradno teh podatkov ne razkrivajo, ponuja Magna v Hočah za delavca s srednješolsko izobrazbo po besedah kandidatov, ki so bili tam na razgovorih, približno 1.500 evrov bruto.


Danska odprta za vse z znanjem danščine

Belgija odprla vrata državljanom EU-ja
Z enakimi težavami kot Slovenija se je po primerljivo uspešni pretvorbi iz naborniškega v poklicni sistem znašla Belgija, ki je zato že leta 2004 odprla svoje naborniške pisarne za vse državljane Evropske unije. V prvem letu so dobili več kot petsto prijav, največ iz Francije in Nizozemske, saj je bil pogoj za vstop v belgijsko vojsko znanje francoskega ali nizozemskega jezika.

Tuji državljani lahko služijo tudi v danski vojski, vendar to velja le za tiste, ki tam že živijo. "Pri prošnji bo upoštevano, ali ste v postopku pridobivanja državljanstva oziroma dovoljenja za stalno prebivanje. Vsaka prošnja bo obravnavana individualno," pojasnjujejo na spletni strani. V času preverjanja prav tako ugotavljajo, ali je znanje danščine dovolj dobro za delovanje v bojnih okoliščinah.

Krik obupanega?
Odpiranje vrat tujcem je zelo zapleten proces, ki bi se ga v Slovenski vojski lotili le izjemoma, nam je neuradno zagotovilo več visokih predstavnikov v generalštabu in ministrstvu za obrambo. Že samo dejstvo, da takšna možnost (za zdaj le v neuradnih pogovorih) obstaja, pa znova opozarja na slabo kadrovsko in siceršnje stanje Slovenske vojske.

Tarča