Na ministrstvu za obrambo se že dlje ukvarjajo z usodo vojakov, ki dopolnijo starost 45 let. Po zakonu o obrambi je namreč ta starost zgornja meja za službo v vojski. Ena od rešitev bi lahko bila tudi preusmeritev teh ljudi v Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij, kjer se že dolgo soočajo s pomanjkanjem pravosodnih policistov. O tem sta se z ministrico Andrejo Katič danes znova pogovarjala, je v izjavi novinarjem v državnem zboru (DZ) pojasnil Karl Erjavec.

Pogovor so potrdili tudi na ministrstvu za pravosodje, kjer so pojasnili, da bo pred uresničitvijo take ideje treba doreči še veliko zadev, med drugim tudi prehajanje med plačnimi razredi.

Erjavec je danes pojasnil, da si na ministrstvu za obrambo želijo ustrezno rešiti vprašanje zaposlitve vojakov po 45. letu starosti. Ena od možnosti je ta, da z njimi zapolnijo potrebe drugih delov javnega sektorja, med drugim policije, pravosodja oz. zaporov, pa tudi nadzora državne meje.

Prekvalifikacija in ohranitev napredovanj

Ena od možnosti, o katerih razmišljajo, je tudi, da bi vojakom po 45. letu starosti omogočili dokvalifikacijo ali prekvalifikacijo, da bi lahko ta dela opravljali. Za to pa bodo potrebne ustrezne pravne podlage, da vojaki po menjavi poklica ne bi bili prikrajšani pri plačilu. Kot je pojasnil Erjavec, bi jim morali omogočiti, da tudi po razporeditvi na nova delovna mesta ohranijo napredovanja, ki so jih dosegli skozi vojaško kariero. Po sedanjih predpisih namreč vojak ob prezaposlitvi izgubi vsa že dosežena napredovanja.

Vojska sicer letos ne bo imela težav z zaposlitvami vojakov, ki so dopolnili 45 let, poskrbeli so namreč, da so v glavnem dobili ustrezna delovna mesta. Je pa še nekaj takih s četrto stopnjo izobrazbe, je pojasnil minister. Za zaposlitev na delovnem mestu pravosodnega policista pa je zahtevana peta stopnja izobrazbe, je med drugim povedal Erjavec.

Pobudo, naj se oblikuje sklep, s katerim bi vojaki po 45. letu starosti dobili možnost zaposlitve na delovno mesto pravosodnih policistov, so v torek na predsednika vlade Marjana Šarca naslovili tudi v Sindikatu ministrstva za obrambo. S tem bi se po njihovem mnenju rešila problematika brezposelnosti vojakov ter kadrovska podhranjenost v vrstah pravosodnih policistov.

Kadrovski načrti

Pristojni ministri so v torek potrdili rešitev za povišanje števila zaposlitev v zaporskem sistemu v okviru sprememb zakona o izvrševanju proračunov, ki bo omogočila povečanje kadrovskega načrta obeh uprav, so sporočili z ministrstva. Kot so navedli, so sredstva za nove zaposlitve v proračunu ministrstva za pravosodje za leto 2019 že zagotovljena.

Problematika pomanjkanja pravosodnih policistov je sicer znova prišla v ospredje po decembrskem pobegu dveh pripornikov iz zapora v Kopru. Ministrica za pravosodje Katičeva je po torkovem obisku Kopra med drugim priznala, da imajo v Kopru skoraj 35-odstotni manko kadrovskih policistov.

Manjka 140 pravosodnih policistov

"Zavedam se kadrovskih omejitev povsod po državni upravi, saj tudi na drugih področjih manjka kadrov, ampak nekje tukaj rešitve moramo najti," je dodala ministrica. Tudi ob takojšnji sprostitvi sredstev za nove kadre pa bi zaradi uvajanja v delo ti lahko prišli v Koper šele čez poldrugo leto, zato je Katičeva napovedala iskanje vmesnih možnosti, ki bi olajšale nove zaposlitve. Kot primer je navedla spremembo delovne zakonodaje, po kateri bi pravosodni policist, ki bi želel delati v Kopru, dodatno pridobil znanje italijanskega jezika, ki je zahtevano na dvojezičnem območju.

V slovenskih zaporih po podatkih Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij primanjkuje skoraj 140 pravosodnih policistov in 30 drugih strokovnih delavcev.