Skupina za razminiranje iz Teritorialne obrambe in civilne zaščite 1991–1994 je odlikovanje prejela za učinkovito, požrtvovalno in junaško izvedeno akcijo Razminiranje 1991–1994.

Pripadniki skupine so posamezniki, ki so s svojimi pogumnimi dejanji rešili marsikatero življenje, celotni narod pa so opogumili in ozavestili, da smo sposobni v najnevarnejših situacijah s požrtvovalnostjo in strokovnostjo odpraviti vsake, tudi najzahtevnejše in najnevarnejše težave. Bili so sestavni del skupine, ki jo predsednik republike danes odlikuje s častnim znakom svobode RS, so navedli v utemeljitvi.

Red za zasluge pa je enota civilne zaščite prejela za dolgoletno uspešno uničevanje neeksplodiranih bojnih sredstev. Kot je v uvodu pojasnjeno v utemeljitvi, v Sloveniji prebivalci skoraj vsak dan naletijo na eksplozivne ostanke vojn oziroma neeksplodirana ubojna sredstva. Odstranjevanje in uničevanje teh sredstev sta naloga zaščite, reševanja in pomoči, ki ju izvaja Državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi pod okriljem civilne zaščite.

Čeprav so pripadniki enote v zadnjih letih izvedli nekaj odmevnih akcij uničevanja predvsem letalskih bomb v morju ali bližini naselij, je njihovo delo večinoma neopazno. Vsakodnevna nevarnost in tveganje lastnega življenja ali zdravja v korist splošnega dobrega pripadnike enote uvrščata med prave junake naše družbe.

Priznanje zdajšnji sestavi državne enote pa je tudi priznanje več kot stotim pripadnikom, ki so v preteklih desetletjih zavzeto in požrtvovalno uničevali posledice vojn, zaradi katerih je bilo v Sloveniji več tisoč žrtev. Koliko življenj je bilo rešenih zaradi junakov, ki danes prejemajo državno priznanje, ostaja neocenjeno, a neprecenljivo, je še navedeno v utemeljitvi za prejem odlikovanja.

Intervencije še vedno potekajo

Poveljnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi bojnimi sredstvi Darko Zonjič je povedal, da je vsaka intervencija posebna, zanj pa je pomembno, da so z odstranitvijo bojnih sredstev gotovo tudi rešili kakšno življenje. Intervencije še vedno potekajo, doslej pa med delavci v enoti še ni bilo poškodovanih, je povedal.

Pripadnikom postaje mejne policije Holmec pa je predsednik republike podelil listino o sodelovanju v enoti, ki je bila leta 1992 odlikovana s srebrnim častnim znakom svobode RS. Listino so prejeli za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Slovenije.

Pripadniki Postaje mejne policije Holmec so v času agresije jugoslovanske armade na RS s svojim junaštvom, osebno hrabrostjo in požrtvovalnostjo bistveno prispevali k obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti RS, je navedeno v utemeljitvi.

Predlagatelj vročitve listine, v imenu enote tedanje Postaje mejne policije Holmec, Zlatko Halilovič, je povedal, da je vsaka vojna poraz človečnosti, kjer umanjkajo razum, dogovor in odločanje, da se po mirni poti uredijo stvari. "Vemo, da takratno zvezno predsedstvo, jugoslovanska zvezna armada in posamezne republike niso bili pripravljeni pristopiti k razumnemu odločanju o primerni odstopitvi Slovenije iz skupne federacije. Zato smo morali v to poseči tudi posamezniki, ki smo stopili v bran plebiscitarni odločitvi slovenskega naroda v decembru 1990, da ubranimo suverenost samostojne države," je spomnil.

30. obletnica plebiscita prihodnje leto

Pahor pa je na slovesnosti pojasnil, da s slovesnostjo najavljajo 30. obletnici plebiscita in razglasitve države, prva bo prihodnje leto, njene pogumne ubranitve pa čez dve leti. "Za mlade generacije, ki jim je bilo privarčevano izkustvo vojne, je zelo pomembno, da si zapomnijo, kako odločilnega pomena je bila enotnost takratnega ljudstva in slovenske politike. Brez enotnosti bi bila vojna daljša in bi se morda končala drugače," je prepričan Pahor.

Zaradi enotnosti, ki smo jo po njegovem mnenju dosegli pravi čas, zaradi premišljenih odločitev, pogumne obrambe smo Slovenci po njegovih besedah skozi zelo "tanko in priprto okno zgodovinske priložnosti ustvarili lastno državo in jo ubranili". "Današnjim nagrajencem gredo posebne časti in izrazi hvaležnosti, mladim pa kličemo, da tega slavnega obdobja slovenske zgodovine, ko smo znali stopiti skupaj in doseči največ, ne bi nikoli pozabili," je dejal predsednik republike. A po njegovih besedah ne toliko zaradi nostalgije, temveč zato, da bi tudi morebitne nove preizkušnje znali obrniti v korist naših nacionalnih in državnih stremljenj, če bomo znali sodelovati in biti v odločilnih trenutkih enotni.