Obstoječa pravila igre namreč v isti koš mečejo tako kolesarje kot voznike skuterjev, t. i. petindvajsetic, ki predelana predstavljajo veliko grožnjo za varnost vseh udeležence v prometu.
Ivančič: "Če bi nosil čelado, bi se poškodbam izognil"
"Naredil sem vse, kar mi je zakonodaja nalagala, a potem ko sem sam postal žrtev prometne nesreče, na stvari gledam popolnoma drugače," pravi Slavko Ivančič, znani obalni glasbenik, ki ga je lani poleti na skuterju, ta ne presega hitrosti 25 km/h, zbil italijanski voznik. "Ker nisem nosil čelade, so bile posledice zelo hude. In to čeprav je bil padec pri vsega 10 km/h." Ta izkušnja, ki bi bila skoraj usodna, ga je, kot pravi, moralno zavezala k temu, da bo sodeloval v kampanji, da se zakonodaja na tem področju spremeni.

Dva mrtva, več poškodovanih
A Slavko ni edini, ki še danes nosi posledice prometne nesreče. Samo lani je bilo na območju Policijske uprave Koper več kot 100 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji in vozniki koles s pomožnimi motorji, kamor spadajo vsa enosledna vozila, ki ne presegajo hitrosti 25 km/h. 14 posameznikov je bilo težje poškodovanih, več kot 70 lažje, dva pa sta umrla.

"Največ kršitev se nanaša na predelavo manjših skuterjev. Formalno gre za enosledna vozila, ki ne presegajo 25 km/h, a z le nekaj manjšimi posegi se lahko ta hitrost močno poveča," pravi policijski inšpektor Leon Godejša s koprske policijske uprave. V preteklosti so več skuterjev zasegli, a jih je sodišče kršilcem po opravljenem postopku vrnilo. Zato se v praksi, kot so opazili, soočajo z bolj ali manj istimi kršilci. "Ker gre v večini primerov za otroke oziroma mlajše mladoletne osebe, stare do 14 oziroma 16 let, jim globe ne moremo izreči, običajno se zato postopki končajo z opozorili oziroma so na odgovornost poklicani starši," še pravi Godejša. Najpogostejša kršitev, ki so jo zaznali policisti, je vožnja brez luči, na drugem mestu pa je tehnična neustreznost vozila, ki je posledica predelave motorja. Najbrž bi bilo ugotovljenih kršitev še več, a dejstvo je, da vsaka odreditev izrednega tehničnega pregleda za seboj potegne tudi stroške, še pravi inšpektor.

Ni registracije, ni odgovornosti
Na splošno veljajo obalne občine v primerjavi z drugimi predeli države za bolj izpostavljene na tem področju, saj se je zaradi kratkih in milih zim omenjeni način prevoza predvsem med mladimi zelo razširil. "Poleti na ulicah in sprehajališčih vlada obsedno stanje. Nevarni pa niso le samim sebi, ampak tudi pešcem, ki se jim moramo izogibati. Kar gre izključno na bencin, ne more biti kolo z nekim pomožnim motorjem, kot se je v preteklosti poskušalo prikazovati, ampak za moped," vzroke za spremembo zakonodaje opisuje Danijel Sertič iz koprskega odbora Nove Slovenije, ki je na tem področju, kot kaže, prevzela pobudo.

Prizadevanje koprskega kolega je podprl tudi poslanec Matej Tonin, ki upa, da spremembe zakona ne bodo zrušili lobiji, ki na račun prodaje skuterjev v zadnjih letih dobro služijo. "Nabor sprememb trenutno še ni definiran. Začeti pa bi zagotovo morali pri obvezni uporabi čelade, pa registraciji in morda tudi zavarovanju odgovornosti. Seveda so na drugi strani stroški in birokratski postopki nad katerimi načelno nismo navdušeni, zato bomo svoje predloge zakonskih sprememb pred vložitvijo v parlamentarno razpravo še enkrat skrbno pretehtali," pravi Tonin. Registracija vozil bi omogočila lažjo identifikacijo ob prometnih nesrečah in morebitnih prekrških, lažje pa bi tudi raziskali številne kraje skuterjev, ki so iz leta v leto pogostejše, so si enotni poznavalci. Podobno je z zavarovanjem, saj je morebitno povzročeno škodo zelo težko izterjati.

"Petindvajsetice niso in ne morejo biti kolo"
Skrb nad spremenjenimi pravili pa so izrazili v Slovenski kolesarski mreži. "Menimo, da bi skuterje in druga vozila, ki jih žene motor, morali izločiti iz zakonodaje, ki opredeljuje vožnjo s kolesi. Nesprejemljivo je, da bi spremembe udarile tudi po kolesarjih," pravi Bojan Žižek.