Gre za 600 let staro zgradbo, osrednjo romarsko cerkev mariborske nadškofije, ki zaradi bogate zgodovine in kulturno-umetnostnih dragocenosti predstavlja pomemben kulturni spomenik.

Slovesnosti so se udeležili nekateri slovenski škofje in rektorji slovenskih bazilik, maša in procesija z lučkami pa sta na Ptujski gori potekali že v soboto zvečer.

Škofje mariborske metropolije so cerkev v pastirskem pismu ob njeni 600-letnici označili kot visoko pesem slovenske gotske umetnosti. Po kamnitim baldahinom ima svoje osrednje mesto reliefna podoba Marije, ki je izklesana iz enega kamna. Pod njenim plaščem je upodobljenih 82 naših prednikov iz različnih stanov 15. stoletja.

Vsako leto na praznik Marijinega vnebovzetja verniki pred to podobo obnavljajo posvetitev našega naroda Mariji. Cerkev je bila po drugi svetovni vojni zaprta, romanja pa prepovedana. Zdaj na Ptujsko goro spet romajo številni verniki ne le iz Slovenije, ampak iz vse srednje Evrope, so še zapisali škofje.

Papež Benedikt XVI. je listino o razglasitvi ptujskogorske cerkve za baziliko podpisal 8. decembra lani. Preostale bazilike pri nas so na Brezjah, na Sveti Gori, v Brestanici, Petrovčah, Stični in Mariboru.