Tako je na petkovi izredni seji državnega zbora, na kateri so poslanci med drugim razpravljali o vladni izhodni strategiji, opozoril poslanec Samo Bevk (SD). Po njegovih ugotovitvah sta za zdaj v izhodno strategijo kot prioriteti vključena le posodobitev in razvoj železniške infrastrukture, niti besede pa ni o gradnji t. i. tretje razvojne osi, ki je po njegovem mnenju izrednega pomena za nekatere dele države - na primer Belo krajino.

"Bilo je rečeno, zapisano, da bo pripravljen tudi program državnih razvojnih prioritet in investicij, kamor bodo smiselno uvrščeni tudi prioritete iz sprejetih regionalnih razvojnih programov, če bodo prepoznane kot nacionalne, in posamezni projekti resolucije o nacionalnih razvojnih projektih v obdobju 2007-2023," je med drugim opozoril Bevk in dodal: "Se pravi, da je zdaj trenutno v izhodni strategiji kot prioriteta edina v okviru prometne zapisana železniška infrastruktura. Druge prioritete iz resolucije pa bodo lahko še postale del teh državnih razvojnih prioritet in investicij."

Bevk je o tem pozneje sicer dejal, da sta mu tako minister Gaspari kot Vlačič zagotovila, da razvojne osi vsekakor ostajajo.

Janša: Upajmo, da bo opozorilo zaleglo
Na težavo je v soboto na slavnostni akademiji ob 21. obletnici ustanovitve stranke SDS, ki je bila v Semiču, opozoril tudi prvak največje opozicijske stranke Janez Janša. Kot je dejal, so v SDS-u v zadnjih dneh odkrili, da je vlada iz strateškega razvojnega dokumenta predlagala črtanje razvojnih osi in z njimi tudi južni krak oz. cesto tretje razvojne osi. Dejal je še, da so na petkovi seji državnega zbora to vprašanje odprli in upajo, da bo opozorilo zaleglo.

Tri desetletja brez vlaganj v belokranjske ceste
Pred kratkim so premierja Boruta Pahorja in ministre, ki so obiskali Belo krajino, na nemogočo cestno infrastrukturo opozorili tudi tamkajšnji prebivalci. Predsednik občinske uprave Črnomelj Božo Brajkovič je tako opomnil, da se v belokranjske prometne povezave ni vlagalo najmanj tri desetletja, zato nujno potrebujejo cesto tretje razvojne osi, obnovo obstoječih in boljšo železniško povezavo.

Belokranjci se tako do avtoceste vozijo najmanj eno uro, regionalne ceste, za katere bi morala skrbeti država, pa so, še opozarja Brajkovič, v izredno slabem stanju. Prav zato prebivalci tega dela Slovenije veliko stavijo na obljubljeno cesto tretje razvojne osi in rekonstrukcijo obstoječih cest. Državni sekretar na ministrstvu za promet Igor Jakomin je ob tem takrat dejal, da se na ministrstvu strinjajo, da je boljša povezava Bele krajine s preostalo Slovenijo nujno potrebna.

Hitra cesta bo (nekoč) povezovala Koroško z Belo krajino
Tretja razvojna os naj bi s hitro cestro povezovala Koroško (začela naj bi se na mejnem prehodu Holmec na meji z Avstrijo) in tekla prek Mislinjske doline, Celja in Novega mesta do Črnomlja v Beli krajini. Skupno naj bi v dolžino merila okoli 130 kilometrov, kar pa še ni dokončno, saj trase še niso dorečene.

Del trase še umeščajo v prostor
Omenjena razvojna os je opredeljena kot ena izmed razvojnih prioritet že v strategiji prostorskega razvoja Slovenije iz leta 2004 in je za Koroško, Savinjsko, Zasavje, Spodnje Posavje in jugovzhodno Slovenijo izredno pomembna medregijska povezava ter navezava na avstrijsko in hrvaško cestno omrežje. Kot glavni medregijski koridor je bila prvič določena v slovenskem regionalnem prostorskem načrtu leta 1974.

Potek trase celotne tretje razvojne osi je razdeljen na tri dele. Za vse tri odseke trenutno pripravljajo dokumentacijo, enega še umeščajo v prostor, zato na ministrstvu za promet, kot je dejal Jakopin, pričakujejo, da bodo vsi dokumenti pripravljeni v najkrajšem času. Kdaj točno, pa bi trenutno zelo težko dogovoril, je še dejal na začetku februarja.

Težava ravno predolgi postopki umeščanja
Vlada je 7. januarja letos obravnavala poročilo o preseku stanja na prioritetnih razvojnih oseh, ki sta ga nekaj dni pozneje (13. januarja) preučila tudi parlamentarna odbora za promet in okolje in prostor.

Kot poroča Dolenjski list, so se poslanci strinjali, da največjo težavo pri gradnji teh povezav predstavljajo dolgi postopki umeščanja v prostor, zato razvojne osi še vedno niso umeščene v prostor - večina državnih prostorskih načrtov (DPN) za razvojne osi naj bi bila sprejeta šele v letu 2013, kar začetek gradnje verjetno premakne še na kakšno leto pozneje.

Božič leta 2006 začetek gradnje napovedoval za leto 2009
Zanimivo je, da je še leta 2006 takratni minister za promet Janez Božič obljubljal, da se bo gradnja južnega dela tretje razvojne osi (to je del prek Bele krajine) predvidoma začela v letu 2009. Takrat je med drugim dejal, da bo spodnji del tretje osi prometu po najbolj optimističnih napovedih predan v štirih, po manj optimističnih pa v šestih letih.