Po srečanju sta slovenski in ciprski predsednik Borut Pahor in Nikos Anastasiades dejala, da sodelovanje med državama ocenjujeta kot zelo dobro na vseh področjih, in se zavzela za nadaljnji dvostranski dialog. Ob tem je Pahor dodal, da obisk ciprskega predsednika v Sloveniji sovpada s 15. obletnico vstopa obeh držav v Evropsko unijo, kar je bil po njegovih besedah zelo pomemben mejnik v razvoju obeh držav.

Oba naroda sta po oceni predsednikov zelo proevropsko naravnana, evropsko povezovanje pa je za obe državi okvir miru, varnosti in blaginje. Hkrati je po Pahorjevih besedah za obe državi pomemben multilateralizem, ki daje zlasti majhnim in srednje velikim državam "neko predvidljivost in varnost".

Odpoved multilateralizmu, krhanje povezanosti, pravne in politične, mednarodne skupnosti ni dober obet za prihodnost. Obe državi se tudi trudita utrditi vero v vladavino pravo, tudi mednarodnega, da bi po mirni poti rešili nekatera "zelo občutljiva vprašanja", je še dejal Pahor in pri tem navedel vprašanje združitve Cipra in ureditev slovensko-hrvaških odnosov.

Evropska perspektiva za Balkan

Podobno je menil tudi ciprski predsednik, ki je poudaril, da je moč s spoštovanjem mednarodnega prava in evropskih načel ter vrednot priti do rešitve problemov. Ob tem se je slovenskemu predsedniku zahvalil za ljubljansko pobudo ‒ dokument, s katerim je skupina intelektualcev, ki se jim je Pahor pridružil kot predsednik republike, pozvala Evropsko unijo k novemu ustavnemu procesu.

Anastasiades je tudi podprl evropsko perspektivo celotnega Balkana in reforme v teh državah, tako da bi po njegovih besedah prišli do "popolnega vstopa teh držav v evropske integracije".

Glede begunske in migrantske krize na stari celini je slovenski predsednik dejal, da jo je mogoče preseči samo skupaj, in to tako na evropski kot svetovni ravni. Ob tem je izrazil ponos, da je Slovenija pristopila k svetovnemu dogovoru ZN-a o migracijah, "ki je prvi poskus mednarodne skupnosti, da ureja ta problem in hkrati daje državam polno suverenost pri odločitvah", ter da si tudi slovenska vlada prizadeva za skupno rešitev. Sam podpira solidarno reševanje tega vprašanja in uravnoteženo razdelitev bremen: Evropa da bi morala priti do skupne begunske politike.

Za slovenskega predsednika je nepredstavljivo, da je Evropi uspelo rešiti finančno krizo med letoma 2008 in 2011, ni pa sposobna rešiti migrantske krize. "Evropska unija je dolžna najti skupne rešitve," je pozval Pahor, ki ga je Anastasiades med drugim povabil na obisk na Ciper.

Srečanje s Šarcem in Židanom

Ciprski predsednik se je srečal tudi s premierjem Marjanom Šarcem ter predsednikom državnega zbora Dejanom Židanom. Šarec in Anastasiades sta govorila predvsem o prihodnosti EU-ja in aktualnih izzivih, kot so vprašanje izstopa Velike Britanije iz EU-ja, migracije ter evropske volitve, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Dodali so, da sta bila enotnega mnenja, da potrebujemo močan, enoten in učinkovitejši EU, ki spoštuje vrednote ter načela, na katerih je nastala.

Glede vprašanja migracij sta se strinjala, da gre za skupni problem, ki se ga je zato treba lotiti enotno in na sistematičen ter trajen način s sodelovanjem vseh držav članic. Stališče Slovenije ob tem tudi ostaja, da sta nujni krepitev sodelovanja s tretjimi, zlasti afriškimi državami, z namenom odpravljanja vzrokov množičnih migracij, ter krepitev nadzora na zunanjih mejah EU-ja.

Zaskrbljenost nad širjenjem populizma

Glede brexita sta se sogovornika strinjala, da je bil z Združenim kraljestvom dosežen najboljši mogoč izstopni dogovor, ob tem pa izrazila skrb, če bi Združeno kraljestvo iz EU-ja izstopilo brez dogovora. Prav tako sta izrazila zaskrbljenost ob širjenju populizma v Evropi. Prihajajoče evropske volitve bodo zato še toliko večjega pomena, sta bila enotna sogovornika, so še sporočili s premierjevega kabineta.

Šarec in Anastasiades sta se v pogovoru dotaknila tudi razmer na Zahodnem Balkanu, kjer Slovenija zagovarja stališče, da je evropska perspektiva držav Zahodnega Balkana pomembna spodbuda za varnost in napredek posameznih držav v tem delu Evrope.

Delovno kosilo na Ljubljanskem gradu

Predsednik DZ-ja je nato ciprskega predsednika na Ljubljanskem gradu gostil na delovnem kosilu. Anastasiadesa na obisku med drugim spremljata soproga Andri Anastasiades in zunanji minister Nikos Hristodulides. Slednji je z ministrom za zunanje zadeve Mirom Cerarjem danes v Ljubljani ob prisotnosti obeh predsednikov podpisal memorandum o političnih konzultacijah med državama.

Ločeno je v okviru obiska na Obali potekal damski program. Tanja Pečar in Andri Anastasiades sta med drugim v Izoli odkrili klop prijateljstva med državama.

Blagovna menjava med Slovenijo in Ciprom je skromna in je leta 2017 znašala 39 milijonov evrov, kar je za 18 odstotkov manj kot leto prej. Slovenski izvoz se je sicer povečal na 33,7 milijona evrov, kar predstavlja 43-odstotno zvišanje, uvoz pa zmanjšal za 78 odstotkov na 5,3 milijona evrov. Povečal se je obseg storitvene menjave, pozitivno je gibanje v turizmu.

Otok razdeljen od julija 1974

Ciper je razdeljen od julija 1974, ko so turške sile zaradi vojaškega udara ciprskih Grkov, ki ga je podpirala vojaška hunta v Atenah, vdrle na severni del otoka. Tam so kasneje ustanovili Turško republiko Severni Ciper, ki jo priznava le Turčija. Vsi dosedanji pogovori o združitvi otoka so bili neuspešni.

Ciprski predsednik je v Ljubljani podprl dialog med Ciprom in turško stranjo o združitvi Cipra, vendar je po njegovih besedah za trajno rešitev potrebna iskrena volja na obeh straneh.