.

Zaradi nadaljevanja seje po končani redni seji državnega zbora so sicer v poslanski skupini SDS ostro protestirali.

Na predsednika državnega zbora Pavla Gantarja so naslovili pismo, v katerem izražajo nestrinjanje s tem, "da se tako pomembna točka, kot je imenovanje predsednika vrhovnega sodišča, obravnava v nočnih urah, ob dejstvu, da ni nikakršne časovne stiske, saj bo navedena točka obravnavana na seji državnega zbora šele čez en teden".

"Menimo, da ima predsednik komisije časovno dovolj maneverskega prostora, da nadaljevanje seje skliče v bolj "normalnih" terminih. V kolikor navedenega ne bo storil, se v poslanski skupini SDS ne bomo mogli znebiti občutka, da se namerava razpravo o omenjeni točki čim prej zaključiti in skriti pred očmi javnosti," dodajajo.

Masleša: Gre za discipliniranje sodstva
Po sklepu komisije je besedo na seji dobil tudi Masleša, ki je ponovno zavrnil očitke na svoj račun. Poudaril je, da se je na mesto predsednika vrhovnega sodišča prijavil na pobudo številnih kolegov. "Ko sodniki nekaj izrečemo, naredimo to tehtno, na podlagi dejstev, ne pa kar tako," je pojasnil.

Dodal je še, da njegova kandidatura ni politična in da vidi v očitkih poskus dicipliniranja sodstva in ustrahovanja sodnikov.

Tanko: Odgovorno je, da se dvomi raziščejo
Vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko je še pred prekinitvijo seje pojasnil, da je odgovorno, da se raziščejo vse trditve in dvomi, ki mečejo senco na kandidaturo Branka Masleše za predsednika vrhovnega sodišča.

Poudaril je, da se lahko, če koalicija ne bo omogočila razjasnitve nekaterih okoliščin Masleševe kandidature, ustanoviti preiskovalna komisija o primeru Masleša.

Zalokar Oražmova dvomi o primernosti Masleševe kandidature
Dvome o primernosti Masleševe kandidature je izrazila tudi vodja Zaresove poslanske skupine Cveta Zalokar Oražem, ki je napovedala, da se bo pri glasovanju vzdržala. Prepričana je namreč, da predlog, ki vzbuja dvome, ni dober. Ob tem si želi, da bi imeli toliko modrosti, da takšni predlogi ne bi bili sporni ne za eno ne za drugo stran.

"Gre za predsednika vrhovnega sodišča, za tretjo neodvisno vejo oblasti, ki nima glave. Med začasnim vodenjem in stalnim vodenjem je razlika, zato je to potrebno urediti. Sam sem mnenju sodnega sveta naklonjen, minister pa je storil tisto, kar je njegova dolžnost," je dejal Borut Sajovic (LDS).

Zalar: Postopek imenovanja je spolitiziran
Minister Aleš Zalar je poudaril, da v Sloveniji nimamo dobre ureditve imenovanja predsednika vrhovnega sodnika. "Do faze, ko minister predlaga kandidata v državni zbor, gre namreč za pravni postopek. Potem pa postopek postane spolitaliziran, kar kaže, da bi ga bilo v prihodnosti treba spremeniti oz. iskati boljšo rešitev," meni Zalar.

Poslanci večine koalicije, premier Borut Pahor ter predstavniki vrhovnega sodišča in sodnega sveta Maslešo podpirajo, DeSUS se o podpori še ni odločil, v opoziciji pa mu nasprotujejo. V SDS-u so predlagali celo umik predloga z dnevnega reda seje, vendar predlog ni bil sprejet. Razmišljajo tudi o interpelaciji pravosodnega ministra Zalarja.

Očitkov je kar nekaj
Masleši namreč očitajo, da je glasoval za zadnjo izrečeno smrtno kazen v času nekdanjega režima, da je v tistem času legaliziral umore na meji z Italijo in da naj bi nasprotoval slovenski osamosvojitvi. Pri tem se sklicujejo tudi na mnenje ustavnega sodnika Jana Zobca, ki je pred dnevi zatrjeval, da je Masleša o usmrtitvi nekega ilegalnega prebežnika navdušeno razlagal kolegom.

Zalar je svoj predlog utemeljil z besedami, da je Masleša predložil uresničljiv program za vodenje sodišča, v sodnih arhivih pa tudi ni našel nobenih odločitev, s katerimi bi kot sodnik kršil človekove pravice. Državni zbor bo o kandidatu odločal še v okviru novembrske seje.