Mednarodni dan svobode medijev je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 1993. Dan je namenjen ovrednotenju medijske svobode po svetu in ozaveščanju o pomenu neodvisnosti medijev ter tudi spominu na novinarje, ki so umrli med opravljanjem svojega dela. Foto: BoBo
Mednarodni dan svobode medijev je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 1993. Dan je namenjen ovrednotenju medijske svobode po svetu in ozaveščanju o pomenu neodvisnosti medijev ter tudi spominu na novinarje, ki so umrli med opravljanjem svojega dela. Foto: BoBo

Iz Združenja novinarjev in publicistov je prišel poziv k iskanju rešitev, ki bi omejile pritisk politike na javne medije.

Letošnji dan svobode medijev so v Društvu novinarjev Slovenije (DNS) pospremili z videom, v katerem so besedo prepustili novinarkam in novinarjem STA-ja, Večera, Dnevnika, Dela, Mladine, Reporterja, Televizije Slovenija, Vala 202, Pop TV-ja, Kanala A, 24ur.com in BK TV. Vsi izpričujejo pritiske, ki so jim izpostavljeni pri svojem delu.

"Novinarje neprestano blatijo številni politiki, strankarski mediji vodijo medijske kampanje z namenom diskreditacije novinarjev, nanje se z vsemi sredstvi spravljajo župani, v družbenih medijih pa se nizajo pozivi k nasilju, linču novinarjev, kar se je lani uresničilo v fizičnih obračunih s televizijskima ekipama," so opozorili v DNS-ju.

Osrednja tema dneva svobode medijev novinarstvo in volitve v času dezinformacij

Ob tem so poudarili, da se novinarske vsebine od vseh drugih dostopnih vsebin razlikujejo po uredniški presoji, spoštovanju profesionalnih načel, dolgoletnih izkušnjah in znanju njenih ustvarjalcev: "To je dodana vrednost, zaradi katere je novinarski poklic ključen za nadzor in delovanje vsake uspešne demokracije in je tudi razlog, zaradi katerega bi se morala celotna družba zamisliti nad usodo novinarstva."

V DNS-ju so tudi spomnili, da je v nedavnem primeru Madžarske prišlo celo do poskusa čezmejnih pritiskov na uredniške odločitve slovenskih medijev. Pred dobrim tednom dni pa je na pozornost javnosti naletelo sporočilo članov odbora Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) pri tedniku Reporter. V njem so SDS-u in njegovemu predsedniku Janezu Janši očitali politične pritiske na tednik.

Kot so zapisali v Reporterjevem odboru ZNP-ja, se lahko vsak politik ali stranka odzoveta na poročanje medija, če menita, da določene vsebine ne ustrezajo resnici ali njihovim nazorom: "To je legitimno. Z vidika svobode tiska in novinarske neodvisnosti pa je povsem nesprejemljivo, če skušajo politiki in strankarske organizacije s svojimi javnimi pozivi kupcem poslovno škoditi posameznemu časniku."

O medijski svobodi in neodvisnosti tudi v Studiu ob sedemnajstih

Po podatkih Unesca je bilo lani ubitih 99 novinark in novinarjev. Na lestvici medijske svobode, ki jo vsako leto objavijo Novinarji brez meja, je tudi letos na prvem mestu Norveška. Slovenija je 34., od lani je zdrsnila za dve mesti.


O medijski svobodi in neodvisnosti, ki sta temelj demokracije, se bodo danes pogovarjali tudi v Studiu ob sedemnajstih na prvem programu Radia Slovenija. Gostje oddaje bodo Tjaša Slokar Kos (POP TV), Uroš Esih (Večer), Matjaž Gruden (Svet Evrope) in Andrej Stopar (Radio Slovenija). Voditeljica bo Tatjana Pirc.

ZNP: Pluralizem imamo, uravnoteženosti ne
V upravnem odboru ZNP-ja pa so ob dnevu svobode medijev opozorili na ključni pomen medijev in novinarjev za razvoj demokratične in pluralne družbe. "Medijske hiše in še posebej javni servisi morajo zagotoviti enakopravno in pošteno predstavitev perečih in aktualnih tem zato, da se gledalci in bralci seznanijo z vsemi spektri družbe," so poudarili.

Vsakršno medijsko navijanje za to ali drugo politično opcijo po njihovih navedbah pomeni, da javnosti preprečimo seznanitev s posameznimi politikami in idejami ter ji tako onemogočamo izbiro: "Pri nas pluralizem medijev imamo, nimamo pa vsaj približne uravnoteženosti medijev. Tako bralci in gledalci večinoma prejemajo enostranske informacije oziroma informacije, ki so naklonjene zgolj enemu, levem polu politike."

V ZNP-ju pa vidijo težavo tudi v tem, da javne medije še vedno precej tako ali drugače oblikuje politika, zato bi bilo po njihovem mnenju nujno treba najti rešitve, ki bi oslabile politični vpliv na medije. "Rešitve za to zagotovo obstajajo, le poiskati bi jih morali," so zapisali in ob tem spomnili na odgovornost ministrstva za kulturo, da podpre neodvisne medije s kakovostnimi vsebinami.

Res publica: O pritiskih na medije
Poročilo Sveta Evrope

Avtorji poročila, ki so ga objavili pri Svetu Evrope in se nanaša na lansko leto, izražajo zaskrbljenost zaradi vse več nasilja in ustrahovanja novinarjev. Pri tem so spomnili na najmanj dva umora novinarjev, ki sta raziskovala korupcijo in organiziran kriminal. Poleg tega je vzrok za zaskrbljenost vse več besednih napadov in restriktivna zakonodaja, ki jo v nekaterih državah opažajo nevladne organizacije. Tako v medijih kot na spletnih straneh se po opozorilu iz poročila širijo napačne informacije, ugotavljajo pa tudi škodljiv učinek, ki ga ima digitalna revolucija na finančne zmožnosti za kakovostno in raziskovalno novinarstvo, so sporočili iz Sveta Evrope.

Ministrstvo: Zagotoviti mehanizme za transparentnost lastništva
Na kulturnem ministrstvu so ob dnevu svobode medijev presodili, da se Slovenija že dalj časa spopada s težavami pri doseganju družbenega dogovora o tem, kakšni so nujni pogoji za ustrezen razvoj medijev, katere medijske projekte je treba podpirati z javnimi podpornimi shemami in na kakšen način ter katere so nujne pravice in omejitve pri izvajanju medijske dejavnosti.

"V razmerah majhnega nacionalnega trga, na katerem potekajo intenzivni procesi koncentracije lastništva in ga obenem zaznamuje vpetost v digitalno ekonomijo, ki jo obvladujejo globalni tehnološki velikani, so ključni problemi dolgoročna vzdržnost poslovanja in možnosti za razvoj slovenskih medijev in novinarstva," so opozorili.

Poleg tega so na ministrstvu poudarili še potrebo po zagotovitvi mehanizmov za transparentnost medijskega lastništva in preprečevanje škodljivih vplivov koncentracije ter monopolizacije medijskih, oglaševalskih in elektronsko-komunikacijskih trgov.

Mednarodni dan svobode medijev je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 1993. Dan je namenjen ovrednotenju medijske svobode po svetu in ozaveščanju o pomenu neodvisnosti medijev ter tudi spominu na novinarje, ki so med opravljanjem dela izgubili življenje.

74 odstotkov svetovnega prebivalstva živi v državah, kjer je svoboda medijev v težkem ali zelo resnem položaju.

Novinarji brez meja ob mednarodnem dnevu svobode medijev opozarjajo, da manj kot deset odstotkov prebivalstva na svetu živi v državah, kjer imajo novinarji ugodno okolje in lahko opravljajo svoje delo svobodno in neodvisno. Nobenega od velikih problemov človeštva po njihovem opozorilu ni mogoče rešiti brez kakovostnega novinarstva. Le devet odstotkov človeštva živi v državah, kjer je svoboda medijev po navedbah organizacije na dobri ali zadovoljivi ravni. Po drugi strani 74 odstotkov svetovnega prebivalstva živi v državah, kjer je svoboda medijev v težkem ali zelo resnem položaju in je svoboda obveščanja zelo zatirana. To ni le na Kitajskem, v Rusiji in Savdski Arabiji, ampak tudi v Mehiki in Indiji.

Mediji brez novinarjev?