Tisto, kar je meni prioriteta, če gledamo plače, je, da pomagamo tistim, ki so v tem državnem zboru plačani premalo. Tudi v tem državnem zboru najdemo ljudi, ki opravljajo častno delo, bodisi so natakarji bodisi so čistilke, in tu je treba pogledati, ali se jim lahko kaj pomaga. Samo to je prioriteta. Kako pomagati ljudem, ki jim je najteže.
Na tajnih volitvah za predsednika državnega zbora je bilo razdeljenih 60 glasovnic, prav toliko vrnjenih. Tri so bile neveljavne. Od veljavnih jih je bilo 49 za Židana, osem pa proti. S tem je bil predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan izvoljen. Predlagali so ga poslanci LMŠ-ja, SD-ja, SMC-ja, SAB-a, DeSUS-a in Levice.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so Židanu podporo napovedali v SMC-ju, DeSUS-u, SAB-u in tudi SNS-u. V SDS-u pa so do Židana kritični in so napovedali nasprotovanje.
Izid 49 glasov 'za' pomeni, da Židana niso podprli vsi v šesterici strank, ki podpira mandatarja Šarca, in ki so njegovo izvolitev tudi predlagali. Te poslanske skupine skupno štejejo 52 glasov. Židan je sporočil, da v nobenem trenutku ne bo ne spraševal ne iskal, "kje so manjkajoči glasovi, ker je koalicija skupaj s podporo opozicije zagotovila več kot 46 glasov".
Naknadno so v strankah za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili slednje. Glasovnice nista prevzela poslanca SMC-ka Branislav Rajić in SAB-a Franc Kramar, ki ju na seji ni bilo. Kot so povedali v Levici, med glasovi podpore tudi ni bilo glasu poslanca Franca Trčka, ki ga prav tako ni bilo na seji. Svojo odsotnost je opravičil tudi Zvonko Černač iz vrst SDS-a.
Židan: Povedati si moramo, kaj si mislimo
Židan se je v nagovoru poslancev po izvolitvi najprej zahvalil za izražena stališča, tako za tista s podporo kot tudi kritična. "Osebno menim, da je naša prva naloga, da si znamo med seboj povedati, kaj si mislimo drug o drugem, da na glas povemo stališča, čeprav bodo ta tudi kritična," je dejal. Kot je dodal, ravno zaradi kritik in drugačnih stališč "drug drugemu nastavljamo ogledalo, soočamo naša mnenja zato, da bomo znali in zmogli sprejemati boljše rešitve".
Kot prvi med enakimi je poslance prosil, da kljub kritikam ohranijo spoštljivost. "Na nas je, da se trudimo zvišati nivo politične kulture. Da smo med seboj spoštljivi, ne samo v tej dvorani, temveč nasploh. Pred kamerami in za njimi," je dejal.
SD: Židan je odličen kandidat
"Pred sabo imamo predlog odličnega kandidata za predsednika DZ-ja, ki verjamem, da bo na podlagi svojih izkušenj s svojimi podpredsedniki peljal DZ čez vse izzive pred nami, in teh ni malo," je strankarskega kolega med razpravo opisal poslanec SD-ja Matjaž Han. Kot dolgoletnemu prijatelju, strankarskemu kolegu in poslancu mu je pripisal "sposobnost prepoznavanja pravih ciljev in morda še bolj pomembno kot to – realizacijo teh ciljev". Po Hanovih besedah na političnem parketu ni veliko ljudi, ki imajo kot Židan na eni strani občutek za vizijo, na drugi pa za načrt.
Naštel je še nekaj Židanovih dosežkov v vlogi kmetijskega ministra in med drugim poudaril, da gre prav ministrstvu za kmetijstvo pod Židanovim vodstvom pripisati veliko zaslug, da je raba slovenskih kmetijskih proizvodov v porastu, spomnil pa je tudi na njegove napore, ki so pripeljali do svetovnega dneva čebel.
SDS: Teran zavožen, gozdovi propadajo
Do njega pa so kritični v SDS-u. Branko Grims je ugotavljal, da je dozdajšnji predsednik delo opravljal korektno in kakovostno, a "levica zase zahteva vso oblast". Kot je dejal, bo Židanova usoda enaka usodi celotne bodoče vlade, kjer bodo po njegovih besedah vsi ostali marionete, vse niti pa bo v resnici imela v rokah Levica.
Židanu je očital, da je zavozil teran, da slovenski gozdovi propadajo, pa tudi da je lastno stranko pahnil v položaj, da je pod desetimi odstotki. Ob tem se je vprašal, kje je tukaj odgovornost, in ocenil, da imajo v SD-ju znotraj poslanske skupine tudi boljše in primernejše ljudi. Po mnenju Grimsovega strankarskega kolega Marijana Pojbiča pa je Židan, ki ga je označil za "ekstremnega levičarja", to pozicijo dobil ravno zaradi neprestanega napadanja SDS-a.
Jelinčič: Židan bo potreboval veliko živcev
Židanu so podporo napovedali tudi v SNS-u. Je pa Zmago Jelinčič ob tem napovedal, da bo Židan potreboval ogromno energije in predvsem živcev, "da bo zdržal vse to, kar mu bodo kuhali gospodje iz skrajne levice". "Vedeti je treba, da z njim ne bodo nežni in da bodo izsiljevali na vsakem koraku," je dejal. Jelinčič sicer verjame, da bo Židan spoštoval poslovnik in ne bo delal razlik med levico in desnico.
SMC: Židan ima dovolj izkušenj
V SMC-ju po besedah Igorja Zorčiča verjamejo, da ima Židan dovolj političnih in drugih izkušenj, da bo svoje delo na mestu predsednika DZ-ja opravljal korektno. Predsedovanje zakonodajni veji oblasti zahteva nemalo potrpežljivosti, iskanje soglasja, umikanje lastnim strankarskim in tudi kakšnim drugim interesom, je dodal. Od predsednika in podpredsednikov DZ-ja v SMC-ju med drugim pričakujejo spoštljiv dialog argumentov in dosledno opozarjanje na nesprejemljivost nespoštljivega, žaljivega in sovražnega govora, ki smo mu bili priča tudi že v tem sklicu.
DeSUS: Židan je pozitivna oseba
Vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša je Židana ocenil kot človeka s kompetencami. Pozna ga kot strpnega človeka, ki zna poslušati in seveda tudi ustrezno odgovarjati, je dejal. Dodal je, da Židana osebno ceni kot pozitivno osebo. Jurša je prepričan, da bo tak tudi po izvolitvi. Židanu je napovedal podporo DeSUS-a, Toninu pa se je zahvali za vse, kar je opravil med vodenjem DZ-ja v zadnjih dveh mesecih.
SAB: Židan ima naše glasove
Tudi Marko Bandelli (SAB) se je Toninu zahvalil za konkretno, pošteno in konstruktivno vodenje DZ-ja brez predsodkov. Židan je po njihovem mnenju pravi kandidat in kompetentna oseba za predsednika DZ-ja, njegove izkušnje dokazujejo znanje, angažiranost, doslednost in učinkovitost. Kar pa zadeva teran, bitka še ni zaključena. Židan ima glasove vseh poslancev SAB-a, je napovedal.
Ostale poslanske skupine v predstavitvi stališč poslanskih skupin o kandidatu niso sodelovale. Poslanska razprava pa se je vrtela tudi okrog dela, ki ga je opravil dosedanji predsednik DZ-ja, ter vloge in statusa Levice, kjer so v pogledih trčili zlasti poslanci Levice na eni strani in SDS-a, pa tudi NSi-ja na drugi.
Podpredsednica in podpredsednik
Poslanko LMŠ-ja Tino Heferle in poslanca SDS-a Jožeta Tanka so že izvolili za podpredsednico DZ-ja. Z izvolitvijo vsaj enega podpredsednika DZ-ja je bil izpolnjen pogoj za Toninov odhod.
Za Heferletovo je glasovalo 66 poslancev, proti jih je bilo osem. Devet glasovnic je bilo neveljavnih. Za Tanka je glasovalo 74 poslancev, proti so bili trije. Neveljavnih pa je bilo osem glasovnic.
Heferletova je po seji DZ-ja dejala, da je počaščena, da so ji kolegi namenili glasove in ji zaupali opravljanje te pomembne funkcije. Kar nekajkrat je že prebrala poslovnik DZ-ja, a ga ne zna na pamet, saj po njenih besedah smisel pravnih predpisov ni, da jih znaš na pamet, ampak da jih razumeš in jih znaš pravilno razlagati. Njen način vodenja sej DZ-ja ne bo prav nič drugačen od tistega njenih predhodnikov. "Trudila se bom, da bodo seje potekale nemoteno, da bodo razprave konstruktivne in spoštljive," je še dejala Heferletova in obljubila, da se bo pri vodenju sej potrudila po najboljših močeh.
Tonin se je boril "za svobodo in napredek"
Matej Tonin je po odstopu spregovoril tudi o novostih, ki jih je predlagal v dvomesečnem mandatu in s katerimi bi po njegovih trditvah vzpostavili pravičnejša razmerja znotraj obstoječe mase sredstev za zaposlene v DZ-ju. Novosti se nanašajo na višino plač poslancev, službena stanovanja poslancev in potne stroške. Tonin je izpostavil, da je bil proračun že sprejet ter da so vsi predlogi v začrtanih finančnih okvirih. "Ni res, da se bodo vsem poslancem zvišale plače," je poudaril in pojasnil, da so se sprememb lotili na podlagi obremenitve posameznih poslancev. "Nekaterim se bodo plače zvišale, drugim pa znižale," je dodal.
"Če sem v tem času kogar koli prizadel, se opravičujem. Ves čas pa sem se boril za svobodo in napredek naše domovine. Srečno, koalicija, in srečno, Slovenija," je nagovor sklenil Tonin.
35 milijonov za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu
Poslanci so pred imenovanjem novega vodstva DZ-ja nadaljevali izredno sejo, ki so jo začeli prejšnji petek, in obravnavali odlok, s katerim bi zvišali letošnje odhodke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za 35 milijonov evrov. S 44 glasovi za in 23 proti so sprejeli spremembo odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja države, s čimer bodo omogočili porabo 35 milijonov evrov, kolikor jih bo predvidoma ZZZS imel letos dodatno na voljo, za zdravstvene storitve oz. skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu. Proti spremembi odloka so glasovali poslanci SDS-a.
Najdaljše čakalne vrste, za katere bi namenili dodatna sredstva, kot je pred dnevi pojasnila državna sekretarka z ministrstva za zdravje Jožica Maučec Zakotnik, so na kardiologiji, okulistiki, zobozdravstvu in ortopediji.
Posnetek današnjega dogajanja v treh delih:
Video 1: 5. izrednja seja
Video 2: 6. izredna seja, prvi del
Video 3: 6. izrednja seja, drugi del
Tisto, kar je meni prioriteta, če gledamo plače, je, da pomagamo tistim, ki so v tem državnem zboru plačani premalo. Tudi v tem državnem zboru najdemo ljudi, ki opravljajo častno delo, bodisi so natakarji bodisi so čistilke, in tu je treba pogledati, ali se jim lahko kaj pomaga. Samo to je prioriteta. Kako pomagati ljudem, ki jim je najteže.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje