Praznični 2. januar je bil v Sloveniji odpravljen maja 2012, z zakonom za uravnoteženje financ, njegova ukinitev pa naj bi prispevala k višji produktivnosti in večjemu BDP-ju. Predlagatelji so kot argument navajali tudi dejstvo, da 2. januar v večini evropskih držav ni dela prost dan.

Na GZS-ju so za MMC ocenili, da je učinek odprave plačanega praznika na dodano vrednost 35 milijonov evrov. Takšna je tudi ocena Sursa. na zbornici so zapisali, da odprava enega plačanega praznika pomeni en produktiven dan več, kar "samo po sebi pozitivno vpliva na ustvarjeno dodano vrednost, jo povečuje in s tem krepi produktivnost, izraženo kot dodana vrednost na zaposlenega."

GZS: Finančno je ugodneje, če delavec izrabi svoj letni dopust
Za zbornico je vpliv dodatnega delovnega dne na produktivnost zelo pomemben, saj ta v Sloveniji zaostaja za evropskim povprečjem, in to za okoli 40 odstotkov (medtem ko so stroški dela v evropskem povprečju). Zbornica še dodaja, da je za podjetje finančno ugodneje, da delavec, ki se pač odloči, da želi biti 2. januarja prost, izkoristi letni dopust. To velja tudi za odločitev podjetja o kolektivnem dopustu, saj v vsakem primeru družba "oddela" en delovni dan več.

GZS: Zaradi malice dolžina delovnega časa zavajajoča
Na zbornici so izpostavili še statistiko Eurostata z začetka januarja, ki kaže, da Slovenija po povprečnem številu delovnih ur na teden (39,7 ur/teden) prehiteva povprečje EU-ja (37,2 ur/teden), a niso pozabili poudariti, da naša država v nasprotju z večino evropskih držav pozna plačan odmor za malico, ki je vštet v delovni čas. Poudarili so, da je zato "podatek o zakonsko določenem polnem delovnem času 40 ur na teden v Sloveniji v mednarodni primerjavi zavajajoč."

2. maj (za zdaj) ostal dela prost dan
V času sprejemanja zakona o uravnoteženju javnih financ je bil "na mizi" tudi predlog, da se poleg 2. januarja kot praznični dan ukine tudi 2. maj, ki pa je po dogovoru takratne vlade in sindikatov le ostal dela prost. 2. januar je bil kot dela prost dan skupaj z 2. majem in 30. novembrom določen leta 1955.

Kakšni so resnični prihranki 2. januarja?
Po podatkih statističnega urada (Surs) statistični podatki za zadnjih nekaj let kažejo, da v povprečju vsak (ne)delovni dan poveča oziroma zmanjša rast BDP-ja za 0,1 odstotne točke, kar pomeni okrog 35 milijonov evrov. Vendar to velja le ob predpostavki, da so vsi drugi pogoji, ki določajo rast BDP-ja, enaki v obeh letih.

Na ministrstvu za notranje zadeve, kamor sodi javna uprava, pravijo, da nimajo celovite informacije o tem, kakšne finančne učinke je imela ukinitev 2. januarja, saj učinki niso samo v javnem sektorju, ampak tudi v zasebnem.

Na ministrstvu za pravosodje, kamor je takrat spadal sektor za plače v javnem sektorju, so lani ocenjevali, da neto prihranek v javnem sektorju znaša okoli 300 tisoč evrov, saj nekateri zaposleni ne prejemajo dodatka za praznično delo. Enake so tudi ocene MNZ-ja za letošnji 2. januar.

Prihranek bo računala vlada
Poslanec PS-ja Brane Golubović je na vlado že naslovil pobudo, naj izdela izračune, koliko 2. januar kot delovni dan dejansko vpliva na produktivnost in posledično na BDP oziroma kaj bi pomenilo, če bi 2. januar znova postal dela prost dan kot nekoč.