Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) namreč izvaja edini razpis na državni ravni, ki je posebej namenjen kulturnim društvom etničnih skupnosti in priseljencev. Razpis so prvič izvedli leta 2010, ko so razdelili 233.758 evrov. Letos je bilo razpisanih le še 157.587 evrov.

Vodja službe za kulturne raznolikosti in človekove pravice ministrstva za kulturo dr. Sašo Gazdić pravi, da se je proračun ministrstva za kulturo na splošno zmanjšal v zadnjih letih in s tem so se zmanjšala tudi sredstva, ki jih od ministrstva prejme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.

MK: Sklad je avtonomen pri delitvi denarja!
Pomočnica direktorja za program na Javnem skladu Urška Bittner Pipan o tem upadu sredstev pravi: »To ni težava samo s tem razpisom, ampak z vsemi razpisi za ljubiteljsko kulturo. Ta padec je bil v preteklih petih letih nekako sorazmeren. In malo po malo je postalo veliko.« Toda, Sašo Gazdić pojasnjuje: »JSKD je specializiran za ljubiteljsko kulturo. Avtonomna odločitev sklada je, koliko bo komu namenil. Niso se zmanjšala sredstva samo za ta razpis, zmanjšala so se tudi za slovenska društva.«

Denarja vse manj, vlog pa vse več
To zniževanje razpisanih sredstev se dogaja ravno v času, ko se na drugi strani vztrajno povečujejo potrebe po finančni podpori, kar opiše Bittner Pipanova: »Število vlog se je v zadnjih petih letih dvignilo z 270 na 350, povečalo se je tudi število različnih narodov in narodnosti, ki se prijavljajo na ta razpis.«

Za projekte tudi po 200 evrov
Ob manjšem proračunu tako prihaja do vedno večje razpršenosti sredstev. Društvi Sandžak in Mladost, denimo, sta za svoja seminarja folklore prejela le po 200 evrov. Bolj izdatno so podprti založniški projekti, ki jih večinoma izvajajo zveze kulturnih društev posameznih skupnosti. Najvišji znesek, 3.500 evrov, pa je prejel komorni zbor Društva nemško govorečih žena.

Sklad društvom: Načrtujte bolj vsebinske projekte
Bittner Pipanova o razpršitvi sredstev in nižanju povprečne podpore posameznemu projektu pravi: »To ni naša želja, niti ne neka kulturna politika, ki bi jo veljalo voditi v prihodnje, prej neka rešitev v krizi. Vsekakor bi si želeli dajati višje zneske.« Toda ob trenutnih proračunskih gibanjih, ki za zdaj ne kažejo na bližnje povečanje razpoložljivih sredstev, Bittner Pipanova svetuje prijaviteljem, da namesto treh manjših raje prijavljajo en večji projekt, hkrati pa poziva na večjo vsebinsko pestrost projektov: »Večina projektov pri nas je folklornih, nekaj malega je še literature, potem pa se že skoraj konča. Zelo bi si želeli večjega pluralizma v smislu vsebine projektov in manjšega pluralizma v smislu razpršitve sredstev. Se pravi večje projekte, bolj povezane projekte, ki povezujejo tako znotraj skupnosti kot tudi različne skupnosti.«

Manj kot evro na prebivalca
Upad finančne podpore projektom manjšinskih kulturnih društev občutijo tudi v Zvezi srbskih društev Slovenije. Predsednik Zveze Nikola Todorović pravi: »Sredstev je vse manj, in to se gotovo čuti pri kakovosti izvedenih projektov. Opažamo, da Javni sklad funkcionira po načelu vsakomur po malo, nikomur pa zadosti.« Toda tudi v časih pred proračunskimi rezi, so pogosto prihajale kritike, da država albanski, bošnjaški, črnogorski, hrvaški, makedonski in srbski skupnosti za ohranjanje njihove kulture in identitete namenja le simbolične vsote, kar Todorović lepo ponazori: »200 tisoč je državljanov Slovenije, pripadnikov drugih narodov, pa vidimo, koliko dobimo na prebivalca. To ni niti en evro.«

Drugi razpisi - v teoriji
Gazdić ob takem pogledu spomni, da se kulturna društva omenjenih skupnosti lahko prijavljajo tudi na druge razpise ministrstva za kulturo in drugih ministrstev, kot tudi na razpise avtonomnih ustanov kot sta Javna agencija za knjigo, Slovenski filmski center ipd.

In v praksi?
Toda praksa kaže, da velika večina kulturnih društev omenjenih skupnosti sodeluje samo na razpisu JSKD in na občinskih razpisih. Za zahtevnejše razpise, kjer je mogoče dobiti tudi večja sredstva, enostavno nimajo dovolj strokovnih kadrov.

Večer sevdalink
Večina izmed 222 projektov, ki jim je JSKD na letošnjem razpisu odobril financiranje, se končuje ravno v teh jesenskih časih. Eden izmed projektov, ki jih letos sofinancira JSKD, je tudi Večer sevdalink, ki ga že osmo leto zapored izvaja Kulturno-umetniško društvo Sevdah iz Ljubljane.

Kar dobiš, temu se prilagodiš
S 1.400 evri podpore bodo pokrili dobro polovico vseh stroškov prireditve, pravi predsednik društva Mujo Perenda: »Mi se prilagodimo višini sredstev, ki jih dobimo, in naredimo po najboljših močeh. Na srečo dobimo še malo donacij od članov, prijateljev, simpatizerjev, ki jih sevdalinka zanima, tudi na ta način si pomagamo.« Perenda pove, da so s finančno in svetovalno podporo javnega sklada zadovoljni: »Razumemo trenutni finančni položaj v državi. Ne moremo pričakovati nekaj, kar ni realno. Lahko bi bilo več, ampak mogoče se bodo časi popravili, pa se bo položaj obrnila v našo korist.«

Zadovoljni z majhnim
Z obilico prostovoljnega dela jim tako v stari dvorani v Šentvidu, ki jo brezplačno omogoči mestna občina Ljubljana, uspe izpeljati kakovostno prireditev mednarodne narave. Želijo si, da bi z obrobja vstopili v mestno središče, a trenutni proračun tega ne omogoča. »Bilo bi nam v veliko veselje, če bi lahko dobili kakšno večjo dvorano v središču mesta, a za zdaj se zadovoljujemo s to dvorano, ki je takšna, kakršna je,« pravi Perenda.

Ohranjanje manjšinske kulture
Na prireditvi nastopajo amaterski pevci in pevke iz Slovenije in sosednjih držav, vedno pa tudi kakšen poseben gost iz Bosne in Hercegovine. Predsednik društva Mujo Perenda pravi, da želijo s prireditvijo ohranjati izvorno bosansko ljubezensko pesem in jo hkrati predstaviti širšemu občinstvu.

Mladi pojejo sevdalinke
Morda preseneča, da je večina nastopajočih mlajših, ena izmed njih tudi študentka Selma Veladžić iz Domžal, ki nam je odkrila, zakaj poje sevdalinke: »Samo besedilo, ki ga vsebuje sevdalinka, v njem se lahko najdem. Čustveno in življenjsko nam sevdalinka daje neko popotnico za naprej. Najdemo neko bistveno sporočilo, medtem ko na drugi strani danes vidimo, da je svet vedno bolj skomercializiran, in taka je tudi sodobna glasba, ki je bolj trivialna.«

Prihodnost (manjšinske) kulture
In v tem vedno bolj tržno naravnanem svetu nas lahko upravičeno skrbi, kakšno prihodnost bo imela (manjšinska) kultura v naši družbi. K temeljitemu premisleku o prihodnosti kulture poziva tudi Bittner Pipanova: »Jaz resnično verjamem, da je potrebno neko širše družbeno soglasje o tem, ali je kultura pomembna, na kakšen način je pomembna in zakaj je pomembna, tako večinska kot manjšinska.«