V zadnjih dneh so politiki in mediji prejeli številna elektronska pisma državljanov, ki ne podpirajo novega družinskega zakonika. Aleš Primc iz Civilne iniciative za družino in pravice otrok je za MMC povedal: "Državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov je zahteval, da spletna stran www.24kul.si do petka umakne elektronske naslove in s tem tako rekoč zahteva, da prekinemo našo akcijo, ki jo peljemo, oz. pobudo, da ljudje pišejo poslankam in poslancem in povejo svoje prepričanje." V iniciativi so zapisali, da je akcija pisanja pisem odlično uspela, "zato jo moramo zaradi homofobnega nasilja nekaterih v naši državi predčasno ustaviti".

Ali gre za omejevanje svobode govora in kdo v tem primeru širi sovražni govor, smo na MMC-ju povprašali informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar in sociologa Matevža Tomšiča.

"Vsak naj ima pravico izraziti svoje mnenje"
Nataša Pirc Musar meni, da niti odklanjanje dialoga niti izražanje mnenja sama po sebi še nista sovražni govor. "Kakršno koli verbalno nasilje ni nikoli prava pot za kultivirano in argumetirano diskusijo. Vsak naj ima pravico izraziti svoje mnenje," dodaja. Pri zadevah, ki se tičejo manjšine, pa mora po njenem mnenju večina biti izrazito previdna, da z argumentom množičnosti ne povozi manjšine, ki ima že v izhodišču šibkejšo pozicijo. Večinsko odločanje v zadevah, ki se tičejo tistih pravic manjšin, ki z ničemer ne posegajo v pravice večine, pa je neprimerno. Večina ne more "izbrisati" manjšine in jih prepričati, naj živijo drugače. Manjšine (takšne in drugačne) med nami so in večine zgolj s svojim obstojem v prav ničemer ne ogrožajo. Načeloma pa ne gre za posebne pravice manjšin, temveč za nediskriminacijo. "Vsak član naše družbe naj bi torej imel enake pravice," pojasnjuje.

"V parlamentu veljajo določena pravila, kdo lahko govori in kdo ne, državni zbor se ima pravico odločiti, koga na sejo povabi, nevabljeni nimajo pravice diskutirati. Bolj je torej vpašanje, zakaj odbor nekoga ne povabi, da je izražen ves spekter mnenj. Sicer pa imajo vsi možnost svoja stališča izraziti po drugih poteh. Državni zbor ni namenjen splošni razpravi," Pirc Musarjeva pojasnjuje prepoved sodelovanja Aleša Primca na odboru za delo.

Pirc Musarjeva: E-pošta je osebni podatek, z odločbo se strinjam
"Z odločbo se absolutno strinjam, o tem ukrepu smo pri Informacijskem pooblaščencu seveda temeljito razmislili," zatrjuje in dodaja, da je e-pošta osebni podatek posameznika in e-naslov je s t. i. "antispam" direktivo zaščiten proti "smetenju" s tako imenovano OPT IN s klavzulo, "kar pomeni, da moraš imeti predhodno soglasje posameznika, da mu propagandno e-pošto lahko pošlješ (za e-pošto torej veljajo strožja pravila kot za navadno, klasično pošto)". Vsak organ javnega sektorja se mora po njenem mnenju določiti, katera e-pošta je namenjena komuniciranju s strankami. "Državni zbor ima komunikacijo s poslanci povsem korektno urejeno. E-naslovi vseh javnih uslužbencev in funkcionarjev torej niso informacija javnega značaja," je povedala Pirc Musarjeva. Dodaja pa, da je Zavod 24.kul spoštoval odločbo in s spletne strani v roku umaknil vse e-naslove posameznikov, ki uživajo zaščito po Zakonu o varstvu osebnih podatkov. "To korektnost lahko samo pohvalim," zaključuje.

"Meja med kritično oceno in sovražnim govorom je tanka"
Sociolog Matevž Tomšič poudarja, da se je takrat, ko govorimo o sovražnem govoru, treba zavedati, da to ni neka eksaktna kategorija. "Meja med tem, kaj je kritična ocena določenega pojava in kaj je sprožanje sovraštva, je tanka," dodaja. Vsakega širjenja sterotipov in predsodkov po njegovem mnenju ni mogoče označiti za sovražni govor. Koncept sovražnega govora pa se pogosto zlorablja, da "se recimo neko mnenje, ki pri nekomu ni zaželeno, da se nekako izloči. V tem primeru so pod krinko sovražnega govora dejansko izvaja cenzura."

V primeru novega družinskega zakonika kakšnega posebnega sovražnega govora Tomšič ni zasledil. "Je bilo pa veliko kritik na njegov račun. Vendar če nekdo nasprotuje temu, da lahko istospolni pari posvajajo otroke, to nikakor ni sovražni govor," meni. Kot dodaja, pa operiranje s pojmom sovražnega govora, ki ga predvsem zagovorniki omenjenega zakonika pripisujejo svojim nasprotnikom, služi v tem primeru bolj kot nek mehanizem, da se tiste, ki nasprotujejo določenih zakonskim rešitvah, na neki način onemogoči oz. vsaj potisne na stranski tir.

Tomšič: Funkcija poslanca je javna funkcija
Glede umika elektronskih naslovov je Tomšič dejal, da se mu omejevanje z argumenti, da gre za poseganje v zasebnost, zdi neupravičeno. "Funkcija poslanca je javna funkcija in poslanec je javna oseba, in če se mu pošlje na službeni mail neka sporočila, ki po svoji vsebini ne pomenijo kršitve zakonskih norm, npr. da bi bila žaljiva ali celo grozilna, je to povsem sprejemljivo," meni. Poziv poslancem, da nečesa ne podprejo, se mu zato zdi popolnoma legitimna stvar, zato se mu omejevanje tega zdi zelo problematično.