DZ se je danes seznanil s poročilom o delu parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb za leto 2014. S sklepom, sprejetim z 69 glasovi za in petimi proti, je podprl prizadevanja komisije, ki jih ta navaja v stališčih. Vlado DZ poziva, naj jih skupaj z ministrstvi in pristojnimi službami čim prej realizira.
Grims: Vsakršen ekstremizem nedopusten
Del razprave o letnem poročilu komisije je sicer minil brez navzočnosti javnosti. V javnem delu obravnave pa je predsednik komisije Branko Grims (SDS) predstavil ugotovitve komisije. Kot je povedal, komisija v sklepih poudarja, da je vsakršen ekstremizem nedopusten.

Na podlagi poročil in pogovorov s predstavniki ministrstva za obrambo, obveščevalnih in varnostnih služb ter policije tudi ugotavlja, da ne obstajajo indici, da bi v nasilnih demonstracijah v letih 2012 in 2013 šlo za delovanje organizirane oblike ekstremističnih skupin. Prav tako so bile neresnične informacije, da naj bi domnevne skupine, ki naj bi v teh demonstracijah sodelovale, urili pripadniki Slovenske vojske.

Uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov
Komisija je pozornost namenjala tudi vprašanju ravnanja z izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov in opozorila na nedosledno spoštovanje določb zakona o kazenskem postopku. Kot je opozoril Grims, zloraba prikritih preiskovalnih ukrepov "na široko odpira vrata samovoljnemu in arbitrarnemu ravnanju represivne oblasti".

V ZaAB-ju menijo, da nekatera stališča oz. ugotovitve komisije ne držijo, zato so sklepu odrekli podporo.

Vloga parlamentarnega nadzora
Kot so zvečer sporočili iz DZ-ja, so poslanke in poslanci v razpravi poudarili, da ima parlamentarni nadzor pomembno funkcijo pri izvajanju nalog obveščevalnih in varnostnih služb. Poudarjeno je bilo, da odnos DZ do komisije na nek način izkazuje odnos poslank in poslancev do nacionalne varnosti in posledično do pristojnosti in nalog, ki jih v zvezi s tem izvajajo obveščevalne in varnostne službe.

V razpravi je bilo opozorjeno, da nekateri posamezniki v navedenih službah preveč z lahkoto jemljejo varnostni vidik podatkov, s katerimi te službe razpolagajo. Opozorjeno je bilo na primere, ko se posamezne informacije pretakajo vsepovprek. Informacije so moč in nekateri posamezniki se s to materijo preveč poigravajo in preigravajo, so povzeli v DZ-ju.

Ob tem je bil izpostavljen tudi problem glede podatkov, ki se pridobivajo na podlagi prikritih preiskovalnih ukrepov. Treba bo postaviti ločnico med zasebnostjo ter varovanjem osebnih podatkov na eni strani in tistimi podatki, ki jih organi preiskave in pregona potrebujejo za podkrepitev dokazov v predkazenskem postopku, so zapisali v DZ-ju.

Sicer pa so bili po njihovih navedbah poslanci v razpravi enotni, da bo tudi v prihodnje treba nameniti pozornost različnim oblikam ekstremizmov, migracijam, ilegalnim migracijam. Za obstoj in delovanje služb pa bo v prihodnje treba nujno zagotoviti več proračunskih sredstev.

Nekateri za več sredstev za varnostne službe
Člani komisije so se posvetili tudi drugim temam. Mahnič je vlado pozval, naj ob spremenjenem geopolitičnem položaju več sredstev nameni varnosti, konkretno delovanju obveščevalnih in varnostnih služb. Več sredstev za varnost bi namenil tudi Matjaž Nemec (SD).

Vodja poslanske skupine NSi-ja Matej Tonin pa je omenil potrebo po spremembi zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. Opozoril je na trhle pogoje, na podlagi katerih Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) od predsednika vrhovnega sodišča dobi dovoljenje za prisluškovanje slovenskim državljanom.