Razpravo so zaznamovale številne prekinitve in postopkovni predlogi stranke Levica. Vse kaže, da bo morala koalicija zato, da bo predlog o ukinitvi dodatka dobil dovolj politične podpore, skleniti dogovor z opozicijo. A dodatek ni edini, ki ločuje. Vezi med Levico in vlado se krhajo tudi na račun davčne zakonodaje. Koalicija pa je kljub večmesečnim pogajanjem s socialnimi parterji politično neusklajena tudi glede pokojninskih sprememb, ki jih je včeraj sprejela vlada. A to še ni vse, saj se z nasprotnih bregov gledajo tudi vlada in socialni partnerji. Kako pomemben je pravzaprav dodatek za delovno aktivnost?

Dodatek za delovno aktivnost da ali ne? Politika je razdeljena. Člani Levice in koalicijski SD predlogu zakona o ukinitvi odločno nasprotujejo, saj izpostavljajo revne zaposlene, neutrudno ponavljajo da gre za oškodovanje najranljivejših skupin. Na drugi strani je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Ksenija Klampfer, ki poudarja najboljše razmere na trgu dela in našteva protiukrepe, s katerimi bi spodbudili prejemnike k vključitvi v zaposlitev.

Tudi stroka ima različne poglede. Socialna delavka s Centra za socialno delo (CSD) Moste - Polje Simona Strnad pravi, da dodatek resda predstavlja neko dodatno finančno vrednost. "Ni pa vplival na to, da bi se prejemnik aktiviral, da bi kreiral svojo lastno usodo, celo oviralo ga je pri odpravljanju svojih ovir, naj bodo finančne ali osebnostne, postali so odvisniki od denarne socialne pomoči (DSP)," je pojasnila.

Medtem pa docent doktor Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo meni, da problem predstavljajo prenizke socialne pomoči. "Predpostavka, ki se je ne moremo več otresti, je, da moramo revne ljudi aktivirati, ker so po naravi nagnjeni k temu, da nočejo delati, in potem si država izmišljuje neke mehke prisile, ki delujejo zelo trdo, da jim bo spremenila naravo," je dejal.

Dodatek, za katerega še pred nekaj tedni večina splošne javnosti sploh ni vedela in ki predstavlja le majhen delček proračunske pogače, je zavzel del velik del javne razprave. Zakaj? Je to resnično zaradi vsebine ali pa morebiti zato, ker se je pridobljenim pravicam težko odpovedati. Slovenska javnost debato o odvzemanju nečesa, kar ljudje jemljejo kot pravico, dojema zelo čustveno, je za Radio Slovenija poročala Urška Valjavec.

Kaj so povedali poslanci?

V poslanski skupini Levice so že na začetku seje, ki je pomenila nadaljevanje septembrskega zasedanja odbora na isto temo, zahtevali umik te točke. Po prepričanju Mateja T. Vatovca za njeno obravnavo namreč ni primerne podlage, saj da bi moralo ministrstvo za delo odboru posredovati analizo zlorab omenjenega socialnega transferja, česar pa ni naredilo. Člani odbora sklepa o umiku niso podprli.

Po eni uri proceduralnih zapletov je odbor nato le začel razpravo, ki pa jo je pozneje večkrat prekinil. Večino časa so obširno razpravljali poslanci Levice, ker pa so se pri tem ponavljali, je odbor razpravo posameznega poslanca omejil na deset minut. V Levici so nato zahtevali, naj odbor sejo prekine, o omejitvi razprave pa se izreče komisija za poslovnik. A predsedujoči Vojko Starović iz SAB-a seje ni prekinil, do konca seje pa kljub protestom poslancev Levice ni več dovolil neupravičenih postopkovnih predlogov.

Denarna socialna pomoč preblizu "minimalca"?

Ministrica za delo je v uvodu razprave pojasnila, da odpravo dodatka predlagajo, ker je bil leta 2012 uveden kot socialni korektiv oziroma kot dodatek k nizki denarni socialni pomoči, ki je takrat znašala pičlih 230 evrov. V zadnjih letih je denarna socialna pomoč narasla na 402 evra, zato se lahko zdaj skupaj z dodatkom za delovno aktivnost zelo približa minimalni plači.

"Prejemamo opozorila socialnih delavcev s terena, da dolgotrajno brezposelnih in drugih brezposelnih ne morejo več motivirati za delo, ker si ti enostavno izračunajo, kaj se jim bolj izplača," je navedla Klampferjeva.

Poslanec Starović je menil, da je predlog korak k preglednejši in enostavnejši zakonodaji, saj da so trenutni številni socialni transferji nepregledni, včasih tudi nelogični. Zavrnil je očitek, da ukrep pomeni rušenje socialne države. "Vlada letos samo za socialne transferje namenja 155 milijonov evrov več kot preteklo leto," je dejal. Da so omenjena sredstva v zadnjih letih precej narasla, je opozoril tudi Gregor Perič SMC-ja: "Govoriti, da je ta vlada asocialna, zato ni korektno."

Levica: Predlog je protisocialen

V Levici po besedah Vatovca predlogu nasprotujejo, ker menijo, da je protisocialno naravnan. Prizadel bo veliko ljudi, predvsem tistih, ki so delno zaposleni, pa še vedno potrebujejo denarno socialno pomoč, matere samohranilke in družine z več otroki, v katerih je zaposlen eden od staršev, je navedel.

Nataša Sukić iz Levice je izrazila prepričanje, da bi moralo ministrstvo za delo temeljito premisliti, "preden se je spustilo v avanturo, imenovano ukinjanje dodatka za delovno aktivnost". Ukrep bo namreč prizadel veliko ljudi in jih potisnil "pod gladino življenja", je menila. Franc Trček prav tako iz Levice pa je dejal, da "od tega trenutka naprej" te vlade ne podpira več.

Marijan Pojbič iz SDS-a je Levici očital demagogijo: "Kaj delate v vladi? Če je ne bi podpirali, tudi tako slabih predlogov ne bi bilo."

Tudi SD nasprotuje predlogu

V SD-ju po besedah Marka Koprivca predlogu nasprotujejo. "Ukrep je protisocialen. Očitno je danes črn dan za socialno državo," je dejal.

Kritično do predloga so nastopili tudi v SDS-u, a so hkrati napovedali, da so se pripravljeni pogovarjati "o nadaljnji obravnavi" zakona, če bo podporo dobilo njihovo dopolnilo, po katerem bi se morali prejemniki denarne socialne pomoči, sposobni za delo, vključiti v javna dela, sicer bi se jim denarna pomoč zmanjšala na polovico.

Dopolnilo je bilo izglasovano, zaradi česar so bili v SDS-u od Levice deležni očitkov, da je stranka sklenila dogovor z vlado. To so v SDS-u zanikali in napovedali, da zakona ne bodo podprli. Aljaž Kovačič iz LMŠ-ja je dodal, da glasov pri SDS-u za podporo zakonu niso iskali.

Na seji je bilo slišati tudi nekaj kritičnih besed med samimi koalicijskimi poslanci. Poslanec Koprivc je namreč dejal, da so v SD-ju ukinitvi dodatka nasprotovali že od vsega začetka. Janja Sluga SMC-ja pa mu je oporekala, rekoč, da predlogu na prvem koalicijskem usklajevanju še niso nasprotovali.

Po podatkih ministrstva za delo je avgusta dodatek za delovno aktivnost prejemalo 9964 ljudi. Med njimi je bilo 5412 zaposlenih, 448 samozaposlenih in 3400 takih, ki imajo sklenjen dogovor o prostovoljnem delu.