Poslanec SDS-a Andrej Čuš je povedal, da je novelo zakona o varstvu kulturne dediščine njegova stranka pripravila zato, da se v okviru postopkov varovanja kulturne dediščine odstrani vse ovire, ki bi utegnile vplivati na postopek dostojnega pokopa žrtev ter ugotavljanja krivde in odgovornosti za povojne poboje. To je po njegovem družba dolžna potomcem. Opozoril je, da še 25 let od konca totalitarnega režima na slovenskih tleh obstaja več kot 600 prikritih morišč, v katerih je več kot 10.000 žrtev.

V primeru obravnave umrlih v povojnih pobojih po načelu kazenskega postopka, bi po noveli zakona državno tožilstvo in drugi pristojni državni organi izvedli postopek identifikacije žrtev in presodili, katera kazniva dejanja so z načeli kazenskega in mednarodnega prava zastarala in katera ne.

Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je že uvodoma povedala, da vlada omenjene novele ne more podpreti in meni, da ni primerna za nadaljnjo obravnavo, saj v njej ugotavlja številne pravne in strokovne pomanjkljivosti. Med drugim je opomnila, da zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki dopolnjuje ZVKD, eksplicitno določa, da se najdeni posmrtni ostanki zavarujejo in dokumentirajo po forenzičnih načelih, ne po arheoloških.

Zanikala je tudi, da določila ZVKD-ja zavirajo postopke v zvezi z urejanjem problematike prikritih grobišč oziroma posmrtnih ostankov, sicer pa pohvalila vsa prizadevanja za reševanje vprašanj dostojnega pokopa vseh žrtev vojne. Novelo je poleg SDS-a podprla NSi. Pri ostalih poslancih pa je naletela na širše neodobravanje.

Zelena luč za resolucijo o razvoju policije
DZ je sprejel resolucijo o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025, ki po besedah notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar odgovarja na ključna vprašanja dolgoročnega razvoja policije. Resolucijo so podprli v vseh poslanskih skupinah, ob tem pa opozarjali, da bo brez zadostnih finančnih sredstev ostala le mrtva črka na papirju.

Temeljna načela resolucije so po besedah ministrice za notranje zadeve operativna avtonomnost, strokovna neodvisnost delovanja policije, trajnostni razvoj, ekonomičnost in učinkovitost delovanja ter načelo sorazmernosti. Z resolucijo želijo predvsem doseči veliko raven pravne in osebne varnosti ljudi in varnosti njihovega premoženja, krepitev pravne države, okrepitev sodelovanja z lokalno skupnostjo ter dekoncentracijo policije.

Ključnega pomena pa je kadrovska politika, saj bo v naslednjih letih vsekakor treba povečati število policistov in izboljšati njihovo starostno strukturo. V resoluciji so opredeljeni tudi konkretni prednostni razvoji projekti policije, ki se nanašajo na sistem vodenja, koncept policijskega dela in izvajanja policijskih pooblastil, ki ga bodo narekovale nove tehnologije. Poudarek je tudi na vrhunski usposobljenosti policistov in njihovi integriteti ter zmanjševanju reakcijskega časa pri njihovemu delu.

Za izvedbo v dokumentu zastavljenih nalog sicer resolucija predvideva dobrih petsto milijonov evrov. Letos pa bo za izvajanje resolucije šlo 10,1 milijona evrov. Od tega je v trenutno sprejetem rebalansu finančnega načrta policije za leto 2015 zagotovljenih 3,4 milijona evrov, z dodeljenimi sredstvi pa še dobrih 5,4 milijona. Ostalo se bo upoštevalo v okviru primanjkljaja policije.

Odprava zakonskih pomanjkljivosti
DZ je tudi sprejel novelo zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, s katero se odpravljajo nekatere pomanjkljivosti upravnega in prekrškovnega varstva glede dejanj nelojalne konkurence.

Državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Margareta Guček Zakošek je povedala, da zdajšnja ureditev omogoča zlorabe, saj mora tržni inšpektorat na podlagi najnovejše sodne prakse izdati ukrep začasne prepovedi dejanja že na podlagi vložene tožbe zaradi nelojalne konkurence, torej brez presoje, ali so izpolnjeni zakonski elementi nelojalne konkurence.

Če se nato v sodnem postopku pokaže, da ni šlo za dejanja nelojalne konkurence, je podjetju zaradi začasne prepovedi neupravičeno nastala velika gospodarska škoda, v nekaterih primerih celo likvidacija ali stečaj podjetja.

Po zakonski noveli bodo podjetja spore zaradi dejanj nelojalne konkurence zdaj reševala izključno v sodnih postopkih. Z novelo zakona se poleg tega razveljavlja tudi določbe glede dampinškega in subvencioniranega uvoza, saj se z vstopom Slovenije v EU pristojnost prenesla na evropsko raven in določbe na nacionalni ravni niso več potrebne.