Prav zato je pomembno, da imajo mladi možnost učenja slovenskega jezika, je dejal. "Samozavest vsakega naroda se izraža v jeziku in jezik ni le orodje komuniciranja, temveč je tudi življenje. Je zrcalo posameznikove osebnosti in značaja. Jezik je tisto, s čimer se identificiramo. Zlasti mladim moramo zato zagotoviti in jih spodbujati, da se naučijo slovenskega jezika, saj je prav znanje slovenščine izjemnega pomena za oblikovanje naše narodne zavesti," je dejal Erjavec.

Kot eno temeljnih pridobitev Slovencev v Benečiji je izpostavil dvojezično šolo v Špetru, katere 30. obletnico so zaznamovali lanskega junija. Minister je ob tem izrazil upanje, da bo imela tamkajšnja uprava posluh za aktualne prostorske potrebe šole, ki ima vsako leto več dijakov. Obenem pa si je treba prizadevati za to, da bi takšne šole zaživele še drugod v Videmski pokrajini. Za manjšino je zagotovitev delovnih mest za mlade izjemnega pomena za nadaljnji gospodarski razvoj. Kot eno izmed možnosti za rast je Erjavec poudaril okrepljeno čezmejno sodelovanje, tudi s pomočjo evropskih sredstev, v okviru katerih si je treba prizadevati za ambiciozne skupne projekte.

Srečanja se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, ki je prisluhnil predvsem županom in predstavnikom lokalnih oblasti pri njihovem dogovarjanju o skupnih projektih. Prisotne je pozdravila tudi zamejka Anne Wedam ter izpostavila še nekatere težave, s katerimi se srečuje slovenska skupnost v Italiji. Poleg šolstva je izpostavila tudi preoblikovanje lokalne uprave, kar utegne zelo prizadeti Slovence.

Tudi letos so podelili Gujonovo priznanje, ki ga podeljujejo za zasluge pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture. Gujonovo priznanje je letos prejel eden zadnjih čedermacev, duhovnik Marino Qualizza, ki edini daruje sveto mašo v slovenskem jeziku v Videmski pokrajini. Že desetletja je urednik zamejskega časopisa Dom. "S svojim pogumom spodbuja zamejske Slovence v Videmski pokrajini, da gojijo in ohranjajo svoj materni jezik, slovenščino. Poleg tega pa drži živo žerjavico pod pepelom slovenskega življa tudi v najbolj oddaljenih krajih, kot je Dreka," je o letošnjem nagrajencu povedal eden izmed pobudnikov srečanj Slovencev Videmske pokrajine in Posočja Zdravko Likar.

Prebivalci Posočja imajo tradicionalno dobre odnose in so tesno povezani s Slovenci iz obmejnega pasu Videmske pokrajine, kar poudarjajo tudi z organizacijo ponovoletnih srečanj. Namen srečanja je, da si ob druženju izmenjajo izkušnje in se pogovorijo o nadaljnjem delu ter sodelovanju.