Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole je po seji ESS-ja za STA poudaril, da je bil socialni dialog v času te vlade "popolnoma izigran" in da je ESS postal "farsa", saj socialni partnerji obravnavajo le še obrobne zadeve, medtem ko pri odločilnih zakonih nimajo nobene besede več. Vsi predlogi romajo v parlamentarni postopek brez obravnave na ESS, je poudaril.

Po Smoletovih besedah se je začelo z novelo zakona o minimalni plači, ki je "temeljnega pomena" za odnos med delodajalci in sindikati, pa so bile spremembe decembra lani kljub temu sprejete brez soglasja delodajalcev. Zakon sicer zvišuje minimalno plačo in iz nje izključuje vse dodatke.

Nadaljevalo se je s predlogom novele zakona za uravnoteženje javnih financ, ki predvideva izboljšanje plačila študentskega dela oz. položaja študentov. Predlog vključuje dvig minimalne urne postavke na pet evrov neto, usklajevanje z rastjo minimalne plače in priznanje pravice do dodatka za delo ponoči, ob nedeljah in dela prostih dnevih. Tudi ta predlog je bil v DZ vložen mimo ESS-ja, pristojni parlamentarni odbor pa naj bi ga obravnaval oktobra.

Zakon o delovnih razmerjih ključen

Neusklajen s socialnimi partnerji je bil vložen tudi predlog dopolnitve zakona o delovnih razmerjih (ZDR), ki predvideva, da bi bili vsi starši upravičeni do dodatnega dne plačane odsotnosti z dela zaradi spremstva otroka na prvi šolski dan. Četudi je kolegij predsednika DZ-ja pretekli teden obravnavo tega predloga zavrnil, so delodajalci razburjeni, saj je ZDR zanje "ključen zakon", sindikati pa ga imajo celo za "delavsko ustavo".

Piko na i predstavlja sredin začetek parlamentarne poti predloga sprememb zakonodaje, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je dejal Smole. Predlog po njegovih besedah predvideva rešitve, ki bodo posegle v pravice in povečale stroške.

Generalni sekretar ZDS-ja Smole je poudaril, da kljub pomembnosti teh zakonov niso dobili nobenega gradiva, analiz, izračunov, "na osnovi katerih bi lahko razpravljali, kaj šele o njih odločali". "Socialni dialog je mrtev," je bil oster. Kot je navedel, socialni partnerji, ko so predlogi zakonov enkrat v parlamentarni obravnavi, nanje ne morejo več vplivati.

Šarec: Nihče ne bo delal mimo ESS-ja

Predsednik vlade Marjan Šarec je v odzivu na prekinitev socialnega dialoga v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) poudaril, da se tisti, ki misli, da bo delal mimo ESS-ja, moti. Poudaril je, da se je zavezal spoštovanju socialnega dialoga, česar se namerava tudi držati. Spoštovanje socialnega dialoga pričakuje tudi od drugih.

"Ne moremo sprejemati zakonov tako, kot nekomu ustreza. Znano mi je, da Levica seveda ni naklonjena Ekonomsko-socialnemu svetu, kadar gre za vprašanja, s katerimi se sindikati strinjajo, vendar pa svet tvorijo trije partnerji in pričakujem, da bo socialni dialog vedno tekel," je dejal v izjavi za javnost ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN-a v New Yorku.

Ministrica opozarja Levico: "Tako se ne dela"

Vsem omenjenim zakonom oz. zakonskim predlogom je sicer skupno, da jih je v parlamentarni postopek poslala Levica. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je po seji ESS-ja dejala, da je Levico že večkrat opozorila, "da se tako ne dela".

Vlaganje mimo ESS-ja moti tudi sindikate
Da se v DZ vlaga zakonodaja, ki ni predmet usklajevanj na ESS-ju, moti tudi predstavnike sindikalnih organizacij, zato so se pridružili delodajalcem, je povedala Jerkičeva in dodala, da je odstopila kot predsednica ESS-ja. Mandat bi se ji sicer iztekel konec oktobra.
Predsedniki sindikalnih central so popoldne na predsednika vlade Marjana Šarca naslovili odprto pismo, v katerem odstopa sindikalne strani od socialnega dialoga niso potrdili, so pa zapisali, da z zaskrbljenostjo spremljajo nastajanje, usklajevanje in usodo nekaterih zakonskih sprememb, ki imajo pomemben vpliv na zaposlene, in posledice, ki jih ima to za socialni dialog.

Tudi sami ugotavljajo, da se pojavlja vedno več zakonskih predlogov, "ki neposredno urejajo vsebine, ki bi morale biti na mizi ESS-ja". Poleg ZDR-ja in sprememb zakonodaje, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, so omenili še predlog zakona o ukrepih za uravnoteženje proračuna za 2020 in 2021, ki ga je pripravila vlada in je sprva omejeval tudi izdatke, povezane s socialnimi transferji.

Pri tem so poudarili, da so bile vsebine teh zakonov, do katerih se ob tej priložnosti niso želeli opredeliti, v preteklosti vedno predmet socialnega dialoga. Klampferjeva je danes napovedala, da bo zaplet skušala urediti v najkrajšem mogočem času.

Levica: Odsotnost socialnega dialoga vas ni motila pri odpustkih bogatim
Na prekinitev socialnega dialoga so se odzvali tudi v Levici, kjer menijo, da gre za izsiljevanje partnerjev v ESS-ju. Poslanec Levice Matej Tašner Vatovec je ob tem dejal, da je stranka dobila mandat volivcev, da vlaga zakone v državni zbor in trditev, da tega Levica ne bi smela početi brez ESS-ja, pomeni poseg v avtonomijo političnih strank. "V Levici na ta izsiljevanja ne bomo pristajali, mi želimo še naprej delati v korist ljudi, če želi vlada naše predloge predstaviti na ESS-ju, potem to lahko stori. Mi pa nismo partner v ESS-ju." V Levici ob tem opozarjajo, da odsotnost socialnega dialoga socialnih partnerjev ni motila, ko se je spreminjala zakonodaja, ki je pomenila "odpustek bogatim".

Na vprašanje, ali ni sporno, da sprememba ZDR-ja ni predložena ESS-ju, pa Tašner Vatovec odgovarja, da gre zgolj za spremembo, ki se nanaša na sodbo vrhovnega sodišča in pomeni le en prosti dan za spremstvo prvošolčka na prvi šolski dan in kot tak ne predstavlja hudega posega v zakon. "Tu gre zgolj za izgovor, da se ruši socialni dialog zlasti od delodajalcev, ki so že pokazali, da ne bodo dopuščali nobenega premika na boljše za delavce." Tašner Vatovec je priznal, da je presenečen nad enotnostjo sindikatov in delodajalcev pri tem. "Sindikati bi lahko morda takšno odločnost večkrat pokazali, ko se je zagovarjalo tako odločnost pri zakonih, ki so šli v korist delavcev, ali pa takrat, ko so molčali, ko so spremembe šle v škodo delavcev."

Zakoni iz ESS-ja prihajajo hudo izmaličeni
Na vprašanje, ali meni, da bi bila Levica s svojimi predlogi uspešnejša, če bi se predhodno posvetovala z ESS-jem, pa Tašner Vatovec odgovarja: "Občutek je, da vsak zakon, ki gre v usklajevanje na ESS, pride ven pohabljen ali pa zelo hudo izmaličen. Mislim, da so predlogi, ki jih mi predlagamo in so predvsem v korist ljudi, postali na ESS-ju samo še zmazki. Mi smo opredelili, na kakšen način bomo sodelovali s to vlado, in to so zakoni, ki jih bomo vlagali mi, ne pa vlada."

Vlada kritična do Levice

V koalicijskih vrstah so izrazili obžalovanje, da so predstavniki tako delodajalcev kot sindikatov na seji ESS-ja prekinili socialni dialog. Kritični so do Levice, ki po njihovem mnenju zanemarja pomen socialnega dialoga.

Po oceni LMŠ-ja je socialni dialog pomemben, saj se optimalne rešitve lahko iščejo samo za skupno mizo, je v izjavi za medije poudarila poslanka LMŠ-ja Jerca Korče. Zavedanje o pomembnosti socialnega dialoga mora biti po njenih besedah tako na strani koalicijskih kot tudi opozicijskih strank in v tem primeru tudi pogodbene partnerice vlade. "Žalosti me, da se Levica tega ne zaveda, čeprav nenehno poudarja, kako je treba v vsako zadevo močno vključevati civilno družbo, v tem primeru pa očitno solira," je bila kritična.

Usklajevanje zakonskih predlogov na ESS-ju vidi kot priložnost za soočenje pogledov delodajalcev in zaposlenih, ki lahko dajo pripombe in dodatne predloge. "Politika pa lahko na koncu še vedno odloči drugače, če presodi, da je to bolje za ljudi in državo," je dejala v odzivu na kritike Levice, da usklajevanje na ESS-ju predloge zakonov izmaliči.

"SD kot vladna stranka nima tega privilegija, da bi lahko pri pomembnih odločitvah, ki terjajo širši konsenz socialnih partnerjev, preskakovali socialni dialog in na lastno pest všečno vlagali zakone, še posebej v času sprejemanja proračunov za prihodnji dve leti, ki v prvi vrsti terja odgovornost, ne pa iskanje všečnih potez na kratek rok," so se odzvali v stranki.

Tudi v SMC-ju so izrazili obžalovanje, da "obe strani ne želita nadaljevati sodelovanja, kar je predvsem rezultat ravnanja Levice". Ta s svojimi neusklajenimi predlogi zanemarja pomen dialoga s socialnimi partnerji, na kar jo vseskozi opozarjajo, so še zapisali.

Odziv SAB-a še pričakujemo, v DeSUS-u pa dogajanja predvidoma še ne bodo komentirali.

Delodajalci: Na potezi je premier Šarec

Delodajalci sicer pravijo, da je zdaj na potezi premier Šarec. "Naj Šarec pove, kaj misli s tem, da podpira socialni dialog," je pozval Smole. "Eno so besede, drugo dejanja," je bil kritičen. Na vprašanje, kaj pričakujejo oz. v katerem primeru se bodo vrnili za mizo ESS-ja, je odvrnil, da ne ve, "ali in kdaj". Vse je odvisno od predsednika vlade, je dejal in dodal: "Imamo dovolj. Nočemo biti samo opazovalec in delovati pod neko krinko socialnega dialoga."

Tudi sindikati so premierja pozvali, naj zagotovi, da bodo lahko socialni partnerji sodelovali pri pripravi in usklajevanju zakonodaje s področja dela ESS-ja. "Socialni dialog v Sloveniji je bil pogosto pred težkimi preizkušnjami, vendar je v odločilnih trenutkih vedno odigral pozitivno vlogo, socialni partnerji pa smo o veliki večini ključnih vsebin uspeli doseči soglasje. Vendar je za to pomemben tudi angažma vlade, ki koordinira ta socialni dialog," so mu položili na srce.

Zavzeli so se tudi za sestanek Šarca z vsemi predstavniki ESS-ja, na katerem bi se "lahko pogovorili o prihodnosti socialnega dialoga, zlasti pri pripravi in usklajevanju zakonskih predlogov". "Do takrat pa vas pozivamo, da storite vse, kar je v vaši moči, da koalicijske stranke ne bodo podpirale predlogov zakonov, ki niso usklajevani v socialnem dialogu, čeprav bi morali biti."

Klub podjetnikov: Socialni dialog je v krizi

Socialni dialog v Sloveniji se je z današnjim protestnim odhodom delodajalskih organizacij in odstopom trenutno predsedujoče, Lidije Jerkič, na seji ESS-ja znašel v enem od najbolj kriznih trenutkov v zgodovini Slovenije, so sporočili iz Kluba slovenskih podjetnikov (SBC – Slovenian bussiness club).

"Ni prvič, da nekaterim v Sloveniji pogosto zelo ustreza sklicevanje na socialni dialog, ko se blokirajo nujne reforme, ki edine lahko zagotovijo lepšo prihodnost mladim, s tem pa tudi ostalim prebivalcem Slovenije. Po drugi strani pa mižijo, ko jim ustreza, da kdo od deležnikov mimo socialnega dialoga vlaga predloge zakonov v parlament in tako brezobzirno krši obljube, da bodo vse zakonske spremembe obravnavane v socialnem dialogu," so zapisali.

Takšno sprenevedavo obnašanje po njihovih besedah ruši vsakršno zaupanje, da bomo v bližnji prihodnosti lahko sprejeli reformne ukrepe, ki bodo zagotovilo, da bo v Sloveniji ostalo več talentiranih posameznikov, zlasti mladih.

Zelena luč za pokojninsko novelo
Socialni partnerji so na današnji seji ESS-ja sicer obravnavali predloga novel pokojninskega zakona in zakona o urejanju trga dela in ju potrdili za obravnavo na seji vlade.

Predlog pokojninske novele med drugim predvideva enotno odmerno lestvico za izračun pokojninske osnove tako za moške kot za ženske, ki je odvisna od dopolnjene pokojninske dobe in nič več hkrati tudi od spola. Pri moških bi se odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe s sedanjih 57,25 odstotka do 1. januarja 2025 zvišal na 63,5 odstotka, medtem ko za ženske tak odmerni odstotek že velja.

Pokojnina upravičenke oz. upravičenca bi se po predlogu za vsakega otroka povišala za 1,36 odstotka, a največ za tri otroke. Pri tem bi postavili pogoj, da se zavarovanka oz. zavarovanec ne upokoji predčasno. Še vedno pa bi ostala veljavna tudi zdajšnja možnost, po kateri se lahko zaradi otroka upokoji prej. Tistim, ki izpolnijo pogoje za starostno upokojitev, a ostanejo v obveznem zavarovanju, bi se pokojnina po predlogu največ do treh let zavarovanja zvišala za tri odstotke na letni ravni, pri čemer bi se za vsakih šest mesecev dopolnjene pokojninske dobe prištelo 1,5 odstotka.

Prva tri leta v delovnem razmerju po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev bi upravičenec po predlogu poleg plače prejemal tudi 40 odstotkov pokojnine in po preteku treh let 20 odstotkov. S tako rešitvijo pa še vedno niso zadovoljni v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Obrtnikom s 40 leti pokojninske dobe, ki želijo svojo dejavnost nadaljevati tudi po upokojitvi, namreč ne daje pravice do polne pokojnine, je pojasnil Bojan Železnik iz zbornice.

Sprememba zakona o urejanju trga dela
Po njegovih besedah bodo tudi v pogajanjih o obsežnejših pokojninskih spremembah, katerih začetek je ministrica napovedala za konec tega leta ali začetek prihodnjega, zagovarjali svoje stališče. Medtem pa čakajo na odločitev ustavnega sodišča o tem vprašanju in upajo, da bo odločilo njim v korist.

Predlog novele zakona o urejanju trga dela pa s ciljem omejiti prekarnost in podaljšati delovno aktivnost med drugim predvideva zvišanje zavarovalne dobe za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti z veljavnih devet na 10 mesecev v zadnjih 24 mesecih. Predlog ob tem zvišuje minimalno denarno nadomestilo s 350 na 530,19 evra.