Na informacijskega pooblaščenca se je namreč obrnilo več novinarjev, ki jim nekatere fakultete niso želele posredovati kopij avtorskih in podjemnih pogodb, ki jih imajo ali so jih imele sklenjene z nekaterimi profesorji.

Zdaj bodo te fakultete pogodbe morale razkriti, pri čemer bo treba zakriti le najobčutljivejše osebne podatke, pri nekaterih podjemnih (ne pa tudi avtorskih) pogodbah pa še neto znesek izplačila.

V odločbi na uradu pooblaščenca so prepričani, da to, da določena dejavnost organa ni financirana neposredno iz proračuna, še ne pomeni, da v tem delu ne gre za javno službo, na kar so se sklicevale fakultete. Pri tem pri pooblaščencu opozarjajo, da se javna služba izvaja tudi v okviru drugih pogodbenih razmerij.

Prav tako so zavrnili argument fakultet, da naj bi bili podatki o izplačanih honorarjih osebni podatek, saj gre po mnenju urada za podatke o porabi javnega denarja.

Honorarji odnesli tudi ministrico
Problematika avtorskih in podjemnih pogodb je postala aktualna spomladi, ko je Komisija za preprečevanje korupcije objavila podatke o višini honorarjev, ki so jih posamezniki iz javnega sektorja dobili izplačane v zadnjih 11 letih na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb.

Zaradi tega je marca tudi odstopila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar, ki je z avtorskimi honorarji v zadnjih 12 letih zaslužila več kot 636.000 evrov.

Med prejemniki najvišjih honorarjev so bili profesorji na fakulteti za upravo, ekonomski fakulteti in fakulteti za organizacijske vede. Na tej so bili pogodbe pripravljeni takoj razkriti javnosti, medtem ko so na ekonomski fakulteti in fakulteti za upravo to zavrnili.