Magister Andrej Ferlinc je ob redni srednji šoli obiskoval tudi glasbeno srednjo šolo in jo uspešno končal – z violino. Potem je prepeval pri komornem zboru RTV Ljubljana. V domačem Mariboru pa je pel pri bančnem zboru. Ali zveni zbor NKBM kaj drugače, potem ko je država iztisnila male delničarje?
Magister Andrej Ferlinc je ob redni srednji šoli obiskoval tudi glasbeno srednjo šolo in jo uspešno končal – z violino. Potem je prepeval pri komornem zboru RTV Ljubljana. V domačem Mariboru pa je pel pri bančnem zboru. Ali zveni zbor NKBM kaj drugače, potem ko je država iztisnila male delničarje? "Zveni tako, da so ga ukinili, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev," pravi. Foto: Jure Čokl

Nikoli si ne postavljam vnaprej ali med postopkom cilja, da mora biti nekdo za vsako ceno obsojen, samo zato ker je tožilstvo nepremagljivo.

Sam si ne želim medijske pozornosti niti med postopkom niti pozneje, razen da sem pravzaprav tudi zdaj dolžan braniti svojo lastno integriteto in integriteto pravosodnih organov, ki so delovali v tej zadevi in smo vsi skupaj podvrženi različnim insinuacijam.

Če je korupcija omejena na posamezne primere, potem se lahko borimo proti njej in jo je lažje procesirati na sodiščih. Če pa smo tolerantni do korupcije, potem postane pošteno ravnanje deviantno ravnanje, tisto, ki odstopa od povprečja.

Intervju s tožilcem Andrejem Ferlincem

Andrej Ferlinc, vrhovni državni tožilec, ki je sodišče prepričal o izreku pravnomočne obsodilne sodbe v primeru Patria, je v intervjuju na prvem programu Radia Slovenija spregovoril o nekaterih aktualnih zadevah, povezanih s slovenskim pravosodjem, dojemanju in delovanju pravne države, o lustraciji sodnikov in lahkotnih sodbah pravnomočnih sodb.

Ferlinc ocenjuje, da je imela obramba med procesom Patria medijsko prednost, zagovorniki so bili namreč po obravnavah bolj zgovorni, sam pa je pazil, da ni sproti ocenjeval dokazov. Zato se mu zdi zdaj, po pravnomočnosti sodbe, pomembno, da spregovori o nekaterih stvareh tudi v prid integritete pravosodnih organov. Je treba integriteto pravosodja braniti, je ogrožena?

"Ja, ampak ne s postopki, statistični podatki kažejo na uspešnost dela tožilstva in tudi sodišča, to demantira pravzaprav ravno to, kar se skuša dokazati, da je neko izredno stanje v pravosodju, posebej pa še ne v tožilstvu … Želel bi si predvsem več miru v sodni dvorani sami in pa tudi pred sodno dvorano. Kajti, če stokrat ponoviš, bom rekel neresnico, potem to postane resnica. In če se to dogaja vsak dan, po vsaki glavni obravnavi, če se neko stališče, ki že vsebuje dokazno oceno, predstavlja v javnosti, potem sčasoma temu začne verjeti tudi javnost."

Kaj meni Ferlinc o tem, da obsojeni v primeru Patria napovedujejo, da bodo za to, da bo sodba razveljavljena, uporabili pravna in politična sredstva?

"Če nekdo ne analizira strokovnih argumentov, dejstvenega stanja, posameznih dokazov, potem mu ostanejo samo še politični razlogi. To pa pomeni, da si že vnaprej postaviš cilj, kako bi moral ravnati, in prav to vidim, da se zdaj pričakuje od pravosodnih organov. Na primer, veš, kdo je v postopku, in moraš si postaviti cilj, ali bo ta obsojen ali ne. In potem prilagodiš vsa svoja ravnanja, da se ta cilj doseže."

Kako pa napovedana uporaba političnih sredstev v sodnih postopkih vpliva na uveljavljanje načela delitve oblasti? "Bojim se, da je to načelo v naši družbeni stvarnosti v določeni meri ogroženo."

Si želimo družbo, v kateri velja ničelna toleranca do korupcije?
Vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc poudarja, da se zaveda, da ima lahko vsaka razsodba v primerih, kot je Patria, tudi politične posledice. "Tisto, kar je dejansko tukaj političnega v smislu kazenskega postopka, če že hočete to povezavo, je odgovor na vprašanje, ali smo za družbo brez korupcije ali pa smo do korupcije tolerantni. To je tista temeljna razlika, to je ključno vprašanje."

Na sodiščih v zadnjem času opaža izjemno poznavanje zadev in prav zato so lahko sodišča toliko bolj neizprosna do strank, njihove sodbe pa objektivne.

Vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc pravi, da je zanj nesprejemljivo, da bi bila zgolj abstraktna možnost nekoga, da je izvoljen v državne organe, torej pasivna volilna pravica, vzrok za to, da bi imel kdor koli v kazenskem postopku ugodnejši položaj, saj to pomeni, da je bistveno kršeno načelo enakosti in enakopravnosti pred zakonom.

O očiščenju slovenskega pravosodja ali lustraciji sodnikov
Med osamosvojitvijo se je govorilo o lustraciji politikov, ki so delovali v enopartijskem režimu, slabih 25 let po osamosvojitvi se govori o lustraciji sodnikov?

"Na to se moram ostro odzvati. V demokratičnih družbah ni mogoče, niti tožilcem niti sodnikom, oporekati simpatiziranja z neko politično opcijo. Pri nas pa se vzpostavlja stanje oziroma teza, da je to razlog za neobjektivno sojenje. Veste, zelo nevarna je predpostavka, da če bi v nekem primeru razsojal sodnik druge politične opcije, bi bila pa sodba drugačna."

Ferlincu se zdi zelo pomembno vprašanje samodiscipline. "Če ima sodnik drugačno politično prepričanje, mora biti zelo samodiscipliniran. Mora se poglobiti vase in narediti tisto, kar se od njega pričakuje - poštena in pravična sodba."

O srečanju s Cekuto v Mariboru
V ponedeljek so v Mariboru opazili tožilca Ferlinca v družbi slikarja Jureta Cekute, ki je bil v zadevi Patria II. obsojen na prvi stopnji. Tudi v tem postopku je tožilsko stran zastopal prav Andrej Ferlinc - ali lahko takšno srečanje z obdolžencem vpliva na njegovo kredibilnost?

"Na to bom takole odgovoril. Nekateri moji kolegi me želijo prepričati, pa tega ne bom skušal dokazovati, da je bila zadeva namerno pripravljena. Srečanje je trajalo približno 20 sekund in ravno takrat se je tam nahajal bralec Reporterja, ki je vse to zabeležil. To vzbuja sum. Ampak jaz skozi vso svojo sodno prakso nobenega od obdolžencev nisem sovražil in tudi vedno vsakogar pozdravim."

Nikoli si ne postavljam vnaprej ali med postopkom cilja, da mora biti nekdo za vsako ceno obsojen, samo zato ker je tožilstvo nepremagljivo.

Sam si ne želim medijske pozornosti niti med postopkom niti pozneje, razen da sem pravzaprav tudi zdaj dolžan braniti svojo lastno integriteto in integriteto pravosodnih organov, ki so delovali v tej zadevi in smo vsi skupaj podvrženi različnim insinuacijam.

Če je korupcija omejena na posamezne primere, potem se lahko borimo proti njej in jo je lažje procesirati na sodiščih. Če pa smo tolerantni do korupcije, potem postane pošteno ravnanje deviantno ravnanje, tisto, ki odstopa od povprečja.

Intervju s tožilcem Andrejem Ferlincem