Slovesnost je poklon bazoviškim žrtvam in drugim antifašistom, to je tigrovcem v večini in drugim, ki so se na Primorskem upirali, je pojasnil predsednik gibanja Vili Kovačič. Poudaril je, da antifašistični odpor v Sloveniji sploh ni v javni zavesti in da ljudje o tem premalo vedo oz. nič.

Zato so si v gibanju zadali nalogo, da letos oz. najpozneje do naslednjega 13. maja speljejo postopek, da bi 13. maj postal državni praznik v spomin, ko je na ta dan leta 1941 na Mali gori pri Ribnici potekal prvi oborožen spopad z okupatorjem na slovenskih tleh. Hkrati si prizadevajo, da bi tigrovci dobili tudi spomenik pred predsedniško palačo v Ljubljani in da bi borec za osvoboditev Istre in Primorske Danilo Zelen postal narodni heroj.

Za jesen napoveduje splošno razpravo "o zamolčanih temah primorskega antifašizma", ki jih je po njegovih besedah več, kot je nezamolčanih.

Slovesnost spremljal tudi manjši incident
Na slovesnosti, ki je potekala pred sedežem ljubljanske univerze, kjer so leta 2012 ponovno položili ploščo ustreljenim in obsojenim na prvem tržaškem procesu zoper protifašiste, je Kovačič dejal še, da Slovenija "noče izkoristiti antifašizma", ki je po njegovih besedah slovenski "izvozni artikel", saj antifašizma v 20. letih prejšnjega stoletja ni bilo nikjer v Evropi.

Današnjo slovesnost na Kongresnem trgu je na začetku zaznamoval manjši incident, saj je eden od obiskovalcev kričal "ustaši" in "lažeš", zaradi česar je posredovala tudi policija.

Osrednja slovesnost ob 85. obletnici smrti prvih protifašistov v Evropi je bila sicer v Bazovici. 6. septembra 1930 so pri Bazovici na podlagi obsodbe italijanskega fašističnega posebnega sodišča ustrelili štiri primorske protifašiste in rodoljube, člane tajne organizacije Borba - Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Alojza Valenčiča in Zvonimirja Miloša. Obsojeni so bili izvedbe bombnega atentata na uredništvo tržaškega časopisa Il Popolo di Trieste.