V noči pred napovedanimi protesti pred nemškim veleposlaništvom je bilo poslopje v mazaški akciji popackano z rdečo barvo, na finančnem ministrstvu pa so se pojavili grafiti v podporo Grčiji.

Neznanci so okoli druge ure zjutraj z rdečo barvo pomazali pročelje in dvorišče nemškega veleposlaništva, na ministrstvu za finance pa sta se pojavila napisa "Mramor, odstop" in "OXI", ki v grščini pomeni ne. Po dosedanjih ugotovitvah policije je skupina s pločnika Šubičeve ulice proti stavbi zmetala balone z barvo, s kraja pa so se nato proti centru mesta odpeljali s kolesi. Policisti zaradi suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari še vedno zbirajo obvestila.

Na policiji še nimajo odgovora, ali so te "nočne akcije" povezane z za danes napovedanim protestom pred poslopjem nemškega veleposlaništva. Dokler ne najdejo storilca, je težko ugibati, kakšen motiv je imel, je dejala predstavnica PU-ja Ljubljana Maja Ciperle Adlešič.

Na mazaško akcijo so se že odzvali v NSi-ju, kjer ostro obsojajo vandalizem na stavbah veleposlaništva in finančnega ministrstva. "Drži, da je javno izražanje mnenja legitimno sredstvo vsake demokratične družbe, vendar nihče nima pravice ogrožati ali uničevati lastnine drugih," so zapisali.

K popoldanskemu protestu v Ljubljani je na družbenem omrežju Facebook pozvala skupnost Slovenija pravi OXI, ki želi izraziti jasen "ne" varčevanju, kapitulaciji in tretjemu memorandumu ter "da" demokraciji in ljudski moči. Udeležbo je napovedalo več sto ljudi.

ZSSS: Evrsko območje Grčijo uničuje
Na ponedeljkov dogovor vrha evrskega območja o pripravljenosti na pogajanja za tretji program pomoči Grčiji so se odzvali tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), saj so prepričani, da gre za ekonomsko in politično discipliniranje.

Za tem discipliniranjem ne stoji plemenita ideja javnofinančne vzdržnosti, ampak zgolj interes preživetja močnejšega, ki je za svojega agenta izbral evrsko skupino, je prepričan predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič.

Semolič navaja ekonomista Zoltana Pogatsa, da več kot 90 odstotkov finančne pomoči Grčiji ni bilo porabljene za Grčijo, ampak za plačilo obresti, zato da ostane evrsko območje plačilno sposobno. Velike zahodnoevropske banke, zlasti francoske in nemške, so bile namreč ob izbruhu grške dolžniške krize velike upnice države. "Kar so uradno imenovali reševanje Grčije, je bilo v resnici sprememba zasebnega dolga teh bank v javni dolg, saj niso smele propasti, ker bi se zaradi tega zrušil finančni sistem," v ZSSS navajajo trditve Zoltana Pogatsa.

Bankirji so si terjatve v Grčiji nakopali s financiranjem tamkajšnje skorumpirane poslovne elite in oligarhov na podlagi zgrešenih ocen o tveganju, še izpostavljajo v ZSSS-ju in dodajajo, da je bila cena za te napake nato socializirana.

Nepravično reševanje krize
V času, ko so države evrskega območja reševale Grčijo, so tam za 30 odstotkov znižali plače, za 50 odstotkov pokojnine, na deset tisoče javnih uslužbencev pa je izgubilo službo. Davke so ob tem dvignili na popolnoma nepravičen način, saj se je breme za bogate na ta račun povečalo za devet odstotkov, za srednji in delavski razred pa za 338 odstotkov, opozarjajo v ZSSS-ju.

Današnja 24-urna stavka dela javnega sektorja v Grčiji pred glasovanjem o prvih novih javnofinančnih in reformnih ukrepih v grškem parlamentu zato pomeni glasen "ne" Evropi, ki se gradi na bogatenju manjšine na račun revščine večine. In glasen "da" Evropi, kjer ne odločajo nevidne institucije trga, ampak prebivalci sami.