Netransparentnost pri izplačevanju plač, neupoštevanje zakonodaje glede nadur ter nedeljskih, prazničnih in nočnih dodatkov, izplačevanje in čas za le eno malico v 12 urah dela, delo po 12 ur 5 dni v tednu zapored in pogosto podaljševanje delovnika ter šikaniranje na delovnem mestu – vse to vodstvu podjetja Pacient d. o. o., katerega osnovna dejavnost je reševalna služba, očita skupina nekdanjih in trenutnih zaposlenih, ki so zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi želeli ostati anonimni, njihove podatke pa hranimo v uredništvu.

Pred okvirno tednom dni so zaposleni z anonimnim pismom tudi napovedali stavko, če se razmere ne bodo spremenile. Za pojasnila smo se obrnili na direktorja podjetja Romana Meška, ki nam je sporočil, da glede na to, da je navednik trditev zanj anonimna oseba, tega ne more komentirati.

Delo v podjetju Pacient, d. o. o., poteka 24 ur na dan, tudi ob koncih tedna in praznikih. A tega v podjetju ne vrednotijo in plačajo, kot bi morali, opisujejo vozniki reševalnih vozil: "Nobenih izrednih ur ni, nobenih nadur, nobenih prazničnih ur, vse je plačano enako." Pripovedujejo, da je plača zelo nizka, če na mesec ne delaš vsaj 200 ur. Kot prost dan jim štejejo dni, ko so bili v nočni izmeni, ki pa so jo končali ob 7. uri zjutraj. "Si dejansko lahko delal vsak dan po 12 ur od ponedeljka do petka. Tudi če si delal recimo do desetih zvečer, polnoči, ker so te ob koncu delovnika poslali kam daleč, si moral biti naslednji dan ob 7. uri spet v službi," pove eden izmed sogovornikov.

"Zakonodaja določa, da mora biti delavec enkrat na teden 24 ur prost, med enim in drugim delovnim dnem pa mora imeti najmanj 12 ur počitka," komentira Andrej Zorko, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za pravna in sistemska vprašanja. Dodaja, da zakonodaja dovoljuje, da delavci na teden opravijo največ osem nadur, na mesec največ 20. Kot pravi, bi lahko teoretično na podlagi pričanja naših virov hitro ugotovili, da so v enem mesecu vozniki reševalnih vozil naredili tudi do 80 nadur.

Takšna količina dela zna biti pri voznikih reševalnih vozil, ki so veliko na cesti, problematična tudi zato, ker sicer ogrožajo sebe, tiste, ki jih prevažajo, in druge udeležence v prometu. "Okno si odpreš, da ti piha v obraz. Pa dva redbulla, škatlo čikov. Zobotrebce na oči in gremo, nimaš kaj. Sem tudi spal v avtomobilu, če je bilo nujno. Po pol ure, da sem šel lahko naprej,"opisujejo, kako so ravnali, ko so bili utrujeni. "Prav čudno, da nismo imeli več prometnih nesreč," meni eden izmed njih.

Tudi vozila so bila včasih v zelo slabem stanju, nadaljujejo vozniki reševalnih vozil, a če si se pritožil, je sledila neke vrste kazen: "Vedelo se je, da če se boš vtikal v delo, boš dobil slabše vožnje. Si dobil samo kratke vožnje cel dan in si stalno nosil. Teža pacientov, ki sta jo dva prenosila v enem dnevu, je lahko bila tudi v tonah." Da takšne obremenitve zaposlenih niso primerne, nam je na Inšpektoratu RS za delo povedal Slavko Krištofelc, direktor inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu, ki opaža, da je premeščanje bremen velika slabost slovenskih delodajalcev.

Ker večino dni vozniki reševalnih vozil delajo po 12 ali več ur, jim med delom pripada vsaj polurni odmor, pojasnjuje Andrej Zorko iz ZSSS-ja: "Če delaš več kot štiri ure, ti pripada odmor med delom. Kako ga izkoristiš, to je tvoja stvar. Ni nujno, da med njim ješ. A dejstvo je, da imaš pravico do pol ure odmora. Kdaj ga boš koristil, lahko določiš sam. Določeno je le, da nanj ne smeš manj kot uro po začetku in manj kot uro pred koncem dela. Če delaš več kot osem ur, pa ima večina kolektivnih pogodb določilo, da delavcu pripada še dodaten odmor." Tega vozniki reševalnih vozil nimajo. Kdaj bodo jedli, jim sproti določijo na sedežu podjetja: "Ti nisi vedel, kje boš jedel malico. Odredil ti jo je dispečer. Vedel si, da začneš ob sedmih zjutraj, da boš malo po sedmi zvečer šel proti bazi. Kdaj boš pa ti jedel, kje boš jedel, tega nihče ni vedel," opiše eden izmed voznikov.

Dve plačilni listi

Naši sogovorniki naštevajo še številne druge sporne prakse, s katerimi so bili soočeni med delom pri podjetju Pacient d. o. o. – izplačilo prenizkega regresa oziroma zmanjševanje plače na ta račun, nepravilnosti pri plačilu potnih stroškov, neprimerne razmere za prevoz pacientov, stalno nadziranje, določanje, kam gredo lahko zaposleni na kavo in kam ne. Opozorili so nas tudi na to, da so plačo vedno dobili v dveh različicah: "Konec meseca si šel v tajništvo, povedal svoje ime, ti je odprla omaro in dala list, ki je dejansko pomenil tvojo plačo. To je bil navaden list, ki je šel v uničenje takoj, ko si podpisal, da si ga videl. Potem si dobil ovojnico z drugo, nerealno plačilno listo. Na njej je bilo napisanih veliko manj ur, kot si jih dejansko opravil, in višja urna postavka."

"Gre ne samo za kršitev delovne zakonodaje, ampak bi po mojem mnenju lahko šlo tudi za določene poneverbe, kar je tudi kaznivo dejanje. Dvojnih evidenc glede česar koli ne sme biti," pripovedovanje voznikov reševalnih vozil komentira strokovnjak za delovno pravo Luka Tičar z ljubljanske pravne fakultete. Andrej Zorko iz ZSSS-ja pa ob koncu doda, da meni, da bi bilo v omenjenem podjetju dobro opraviti konkreten večdnevni inšpekcijski nadzor nad spoštovanjem delovnopravne zakonodaje v vseh segmentih: "Treba je vedeti, da te prevoze država delno subvencionira. Zame je nesprejemljivo, da podjetje, ki krši delovnopravno zakonodajo in pravice zaposlenih na kakršen koli način, dobiva en sam cent od države za opravljanje dejavnosti, ki pa je nujno potrebna."

Anonimni nekdanji in trenutni vozniki reševalnih vozil pravijo, da so zaposleni dogajanje večkrat prijavili na Inšpektorat RS za delo, a se po obisku inšpektorjev ni spremenilo nič. Z inšpektorata pa so nam sporočili, da postopki pri delodajalcu Pacient, d. o. o., še potekajo, zato nam več informacij za zdaj ne morejo posredovati.