tudi precejšen potencial za državnozborske volitve.

Po dveh krogih so volitve za predsednika republike 2017 mimo. Izidi še niso povsem dokončni, a prah se je večinoma polegel, številke so konsolidirane, zmagovalec znan. Na tej točki se je MMC s političnima analitikoma povprašal, kakšno je poglavitno sporočilo teh volitev in - ker je začetek volilne kampanje za naslednje tako rekoč pred vrati - kaj pomenijo za državnozborske. Prejšnja politična analitika (Igor Pribac, Matevž Tomšič) sta namreč dvakrat poudarjala, da so tokratne predsedniške za skoraj vse udeležene bolj vaja za sledeče državnozborske volitve. Še več: kandidat Marjan Šarec, katerega potencial so med kampanjo prevpraševali skoraj vsi komentatorji, je tokrat tudi na glas potrdil, da se bo potegoval za mesta v parlamentu, kar bo zagotovo premešalo politične karte.

Volitve so legitimne in sporočilne
Navkljub rekordno nizki udeležbi se tokratna sogovornika strinjata, da legitimnost volitev nikakor ni pod vprašajem. Predsednik SDS-a Janez Janša je namreč ob čestitki Borutu Pahorju spomnil, da je udeležba "pod mejo legitimnosti, ki jo je sam postavil". "Kar se mene tiče, tudi pri 40-odstotni volilni udeležbi ni nobenega dvoma sploh," je za MMC izjavil nekdanji politik in tudi minister v Pahorjevi vladi, Gregor Golobič. "Čeprav je bila udeležba nizka, neko legitimnost funkciji tudi teh 42 odstotkov volivcev vendarle daje," pa je dodal strokovnjak za politični marketing, Domen Uršič.
Kar pa ne pomeni, da volivci niso dali močnega signala politiki. Res je, da je trend že dolgo prisoten in da zato ni mogoče enostavno pokazati na izolirane krivce, a še vedno je skrbi. Politika ni več privlačna ne za volivce ne za potencialno voljene. "Deloma zaradi tega, kar počne, deloma zaradi vsesplošne obravnave politike na način, ki mu jaz rečem tabloiden. Ki politiko definira kot nekaj nevrednega in zavržnega," je kot eno svojih ključnih ugotovitev o tokratnih volitvah izpostavil Golobič.

"Dejstvo, da oba kandidata nista znala nagovoriti velike večine volivcev, kar se kaže v rekordno nizki volilni udeležbi, je vnebovpijoče," pa je kot svojo uvodno in ključno misel izpostavil Uršič. In še zanj drugo ključno sporočilo volitev: "Tokrat imamo mogoče celo dva zmagovalca volitev. Pahor kot novi (stari) predsednik republike, in Šarec, ki je dobil izjemno velik delež in gre s to veliko politično podporo naslednje leto na državnozborske volitve."

Novi obrazi se še niso izpeli
Očitno je, da se fenomen t. i. novih obrazov tudi po skoraj desetih letih še ni izpel. Volilno telo jih očitno išče in Golobič napoveduje, da tega trenda nikakor še ni konec. "Nekaj novih se je že pojavilo in nekaj se jih zagotovo še bo, ki bodo poskušale srečo na volitvah v DZ," je napovedal. "Volilno telo ima še vedno velik potencial v svoji nenasitni želji, da bi z neko radikalno potezo, z resetom, kot se včasih reče, pobrisali mizo in nanjo postavili čisto novo jed. In zgodba z neko odrešeniško politično potezo se bo očitno nadaljevala. Potencial pa je na ravni volivcev, ki imajo iz prej naštetih razlogov zelo enostaven in radikalen pogled na politiko. Ali so v celoti zadovoljni ali v celoti nezadovoljni, zato se jim zdi vredno ... vedno znova poskušati znova," je izjavil.

Pri tem ima neki domet in potencial s hipotetično stranko tudi omenjeni Šarec. Zakaj? Zaradi osebnost, ki pri volitvah v DZ prevlada nad stališči. "Pri nas se pri teh novih strankah žal vedno izvede na eno osebo. Miro Cerar je izvolil vse poslance SMC-ja, nihče od njih ni bil izvoljen kot 'on', ampak kot neki odvod Mira Cerarja. Podobno je veljalo za stranko Zorana Jankovića, deloma za Virantovo. Do neke mere, čeprav je tam šlo za neko drugo, širšo kompozicijo, in ne za tak rez, tudi pri Zaresu. Ampak to sodbo pa prepuščam drugim," je ocenil nekdanji politik.

Uršič pa na tej točki le opozarja, da tako zlahka in triumfalno, kot je s prejšnjimi volitvami opravil Cerar, Šarcu zelo verjetno ne bo šlo. "Težko bo zmagati," je napovedal. SMC se vendarle ne bo sesedel vase, tako kot se je (tedaj tako imenovano) Zavezništvo Alenke Bratušek, in bo relevanten dejavnik; poleg tega je stabilna tudi podpora SD-ju. "Neki 'prišel, videl zmagal', kot je to storil Miro Cerar, bo težko izvesti." Verjetnejša je razdrobljenosti glasov, kjer ne bo nobene izrazite zmagovalke, zato pa več njih med 10 in 20 odstotki, je napovedal. Prvi pogoj za ta "novi obraz" pa je, da se nezaupanje do etabliranih političnih strank zavleče tudi v naslednje leto.

Iskanje odgovorov, zarot in "stricev"
Eden izmed poražencev teh volitev so etablirane politične stranke. Te očitno sploh niso verjele, da je aktiven nastop na predsedniških volitvah zanje "možen v smislu zmage", kar pa je na najboljši možen način demantiral Šarec kot "outsider". Politika bo morala razumeti, da so volitve vedno odprte in da je vedno možnost za presenečenje ter zasuk. Toda del politike se bo vedno zatekal k iskanju zarot ali "stricev", s tem pa bo spregledal dejstvo, da Slovenija nikakor ni tako enostavna, kot si riše ali se tolaži, je dejal Golobič. S tem se tudi še naprej odpira prostor za projekte novih političnih izbir.

Še več, Šarec je nabral 47 odstotkov, čeprav so se proti njemu (ali za nasprotnika) izrekle tako rekoč vse etablirane politične stranke. A obenem si je sam zapravil tistih nekaj odstotkov do zmage, je ocenil Golobič, in to s stališči, ki ali niso bila razdelana ali pa so razočarala, "še posebej glede vprašanj nekega libertarnega konteksta", npr. glede beguncev. Šarec je tako izbral strategijo biti všečen čim širšemu krogu ljudi, iskati najmanjši skupni imenovalec vseh, ampak je s tem marsikoga razočaral. "To je bil glaven problem v kampanji. Imel je velikokrat prazen gol, ob tem kar sem povedal prej, in ni bil pripravljen streljati nanj. Čeprav je bil aktualni predsednik gol."

Na desnici
Uršič v rivalstvu med političnimi strankami desnice - vsaj v okviru teh predsedniških volitev - ne vidi neke globoke zgodbe, niti nekega posebno slabega stanja. "Ankete pač kažejo, da je del volilnega telesa teh strank glasoval za Pahorja, ker se jim pač zdi bolj sprejemljiv. Jaz tukaj nekih večjih problemov za stranki ne vidim." Izjava se nanaša na NSi in SDS, za kateri je bila kampanja bolj "trening" pred naslednjimi volitvami. Edini pravi poraženki sta tukaj SLS ter Glas za otroke in družine, ki "nista znali ali zmogli mobilizirati volilnega telesa".

Golobič je izpostavil zanimivo razmerje med trojčkom NSI-SDS-Pahor. NSi je namreč - sicer tik pred zdajci - podprl Pahorja, medtem ko je Janša javno nastopil proti njemu. Janša v tem primeru ni tvegal popolnoma nič, je ocenil Golobič. "Zaveda se, da bolj kot bo brutalno in surovo komuniciral z njim, bolj se mu bo Pahor trudil ugoditi, kjer bo lahko." Na drugi strani pa bo NSi kljub podpori ostajal v senci in za to morda celo plačal neko ceno. Ko bo Šarec (verjetno) nastopil na državnozborskih volitvah, bo kandidiral v Kamniku. "In glede na izid, ki ga je tam dosegel tokrat, verjetno Matej Tonin ne bo več izvoljen," je napovedal nekdanji Zaresov politik. Vseeno pa se mu to dogajanje zdi korak naprej na desnici, korak k "normalizaciji".

Na levici
Uršič tudi na levici ne vidi nobenega presenetljivega razkola ali spora. Čeravno je bivši predsednik države Milan Kučan ostro nastopil proti Pahorju, prav tako skupina levosučnih intelektualcev, medtem ko sta Pahorja podprla prav DeSUS in SD - in na dogodkih te stranke se je Kučan pogosto pojavljal. "Kučan je bil tisti, ki je podprl Zorana Jankoviča na poti v nacionalno politiko. In Pahor je bil vedno neki nezaželeni člen leve politike, zato ni čudno, da je stara levica tako ostro reagirala nanj. Skozi zgodovino ga pač niso prenašali, morda zato, ker verjetno ni bil upogljiv kimavček. Gre za zamere iz preteklosti."

SD bo še naprej tista stranka, ki bo lahko levico potegnila in tudi ohranila primat na njej, je napovedal. Medtem bo moral SMC v le nekaj mesecih (kampanja se začne maja) narediti tako piarovski kot vsebinski preboj. Naslednje volitve bodo tako - po besedah Uršiča - še vedno dvoboj SD-ja in SDS-a.

Kaj narediti s funkcijo predsednika
Ob robu kampanje se je pojavilo kar nekaj pobud ali mnenj, da je treba funkcijo predsednika republike v slovenskem političnem sistemu predrugačiti. SDS je pred dnevi predlagal - zaradi problema legitimnosti - da bi na volitvah za predsednika republike uvedli kvorum, tako kot na referendumih. Tomšič in Pribac pa sta bila mnenja, da jo je treba reducirati, denimo tako, da bi bil predsednik republike voljen v parlamentu.

Golobičeva stranka Zares je leta 2011, ko je še bila v vladi, prišla na dan s predlogom v povsem drugi smeri. Prvič zato, ker gre za "slovensko tradicijo, da si ljudje želijo vsaj eno funkcijo izvoliti neposredno (poleg župana)". Če bi to umaknili, bi ljudje izgubili še eno točko identifikacije s politiko. In ker neposredne volitve ustvarijo najvišjo stopnjo legitimnosti, je prav, da je takšna funkcija nagrajena z več pooblastili, je razložil Golobič. Denimo, da bi predsednik republike imenoval mandatarja za sestavo vlade, ministri pa bi bili odgovorni predsedniku. Tako ne bi množili "točk strankarskega merjenja moči in blokiranja normalnega funkcioniranja".

Bolj "normalne" volitve?
Pahor je ob izvolitvenem govoru poudaril, da je kampanja minila brez žaljivk in dostojno, kar bi lahko dobro vplivalo na bodoče politične procese. Je bil tokratni "praznik demokracije" res brez nekih večjih ekscesov in vsaj na neki dostojni ravni? "To, da so bile volitve normalne, je dober znak, znak tega, da postajamo utrjena demokracija, v kateri se ni treba bati, ali bodo volite izpeljane tako ali drugače. To, da ni bilo večjih pretresov znotraj kampanje, pa je predvsem posledica tega, da je bil Pahor všečen obema poloma volivcev in da niti SDS niti NSi nista šla v frontalni napad," je ocenil Uršič.