Vodja poslancev LMŠ-ja Brane Golubović je povedal, da manjšinska vlada v DZ-ju pri proračunu potrebuje 46 glasov za primer, da državni svet na zakon o izvrševanju proračuna vloži veto.

Z zaupnico bi predsednik vlade preveril podporo koalicije in morda tudi kakšnega zunajkoalicijskega partnerja. Koalicija je sicer sklenila dogovor o sodelovanju z Levico, ki pa bo o sodelovanju z vlado razpravljala prav v soboto.

Koalicijski partnerji so se strinjali, da bo sprejemanje proračuna jeseni ena najzahtevnejših nalog koalicije oz. najpomembnejše vprašanje v političnem prostoru.

"Še zlasti, če bo premier na dokumente vezal zaupnico," je v izjavi ocenil vodja poslancev SMC-ja Igor Zorčič in spomnil, da so manjšinska vlada. "Glede na to, da so že v koaliciji želje večje od zmogljivosti, lahko pričakujemo, da bo teh želja še več, ko se bodo iskali dodatni glasovi," je ugotavljal.

Po njegovih navedbah so ugotovili, da so želje ministrov nezadovoljene. SD je tako omenil kulturni evro, ki je blizu tudi SMC-ju, v domeni ministra za finance in ministra za kulturo pa je, da se o tem poskušata dogovoriti. Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han je na vprašanje, ali so o proračunu enotni, odgovoril, da so "v tej sobi hitro enotni, treba pa je priti še v DZ".

Vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša je po koalicijskem srečanju povedal, da danes niso govorili o številkah, mpak o postopku sprejemanja proračuna. Po njegovem mnenju se bo premier verjetno odločil za vezavo zaupnice na predlog proračuna zato, da tako potrdi, da ima še zaupanje koalicijskih partnerjev in zunanje koalicijske partnerice Levice.

Vlada je razrez proračunskih odhodkov po posameznih proračunskih uporabnikih za leti 2020 in 2021 v okviru že prej zakoličene zgornje meje dovoljenih odhodkov potrdila pretekli teden. Finančni minister Andrej Bertoncelj je priznal, da je bilo za 600 milijonov evrov več zahtev in želja, a se je vlada soglasno odločila, da ostane v začrtanem okviru.

Pred nekaj dnevi je fiskalni svet v luči javnofinančnih podatkov za prvo četrtletje in sprejemanja proračunov za leti 2020 in 2021 spet ocenil, da zahteva krepitev makroekonomskih tveganj večjo previdnost pri vodenju fiskalne politike. Opozoril je, da je pri trenutnih predlogih premalo poudarka na njihovih učinkih za javne finance, predvsem z dolgoročnega vidika.