Poslanka Cveta Zalokar Oražem (Zares je jeseni vložil svoj predlog zakona o zasegu protipravno pridobljenega premoženja in prehitel novelo ministrstva za pravosodje s sorodno materijo) je v sredo v Odmevih s Tomažem Bratožem dejala: "Večkrat so organi rekli, da nimajo ustreznih orodij - z vloženim zakonom jeseni smo sprožili razpravo." Vesela je, da so z ministrstvom za pravosodje našli model, kako učinkovito pristopiti k težavi. "Nimamo pa niti prave statistike, koliko premoženja je zamrznjenega, ni podatkov, koliko je kršitev na področju drog, pranja denarja in drugih. Tu govorimo le o gospodarskem kriminalu." O primeru preiskav na domu Mirka Tuša je izrazila upanje, da bo ob morebitni potrditvi sumov sledil tudi epilog. "Epilogov pa je bilo v zadnjih letih malo."

Uspešnejši smo kot prej, saj že danes zakonodaja omogoča pregon, je pa še veliko "lufta", meni predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič. Noben zakon pa po njegovem mnenju ne more rešiti vprašanja pomanjkanja statistike. Predvsem pa se mora politika poenotiti le pri enem vprašanju: "Ali se je v Sloveniji primerno in sprejemljivo vprašati po izvoru premoženja, če obstaja sum, da je oseba protipravno ravnala, bodisi v kazenskem ali drugem postopku? Odgovor je da. A se o tem sprašujemo 15 let prepozno. Nismo zgubili vojne. Kapitulirali smo pred gospodarskim kriminalom v obdobju tranzicije."

Razprave, ki so potekale pred 15 leti o obrnjenem dokaznem bremenu, so se vrtele predvsem o tem, da če nekoga dobimo pri kraji kokoši, ali mu odvzeti (zgolj) premoženje v protivrednosti kokoši, je predsednika protikorupcijske komisije dopolnil nekdanji direktor Urada za preprečevanje pranja denarja (1994-2005) Klaudijo Stroligo. "Medtem smo rešili logistiko za začasno zavarovanje denarja. Od 17 velikih primerov v preteklih letih je bilo 16 uspešnih." Težko pa je zavarovati drugo premoženje, dodaja. Treba pa je paziti, da se s temi zavarovanji ne približamo t. i. komisijam za zaplembe, ki so delovale po 2. svetovni vojni, opozarja.

Boštjan Škrlec z ministrstva za pravosodje se je z njim strinjal in dodal, da se ukvarjanje z logistiko zamrznitev nefinančnega premoženja morda sliši banalno, a je po njegovih besedah zahtevno. "Kaj storiti z dirkalnim konjem, jahto, hišo, da ne zgubljajo vrednosti, medtem ko lastnik z njimi ne more upravljati?" Podatki o zamrznjenem premoženju so dejansko skopi. Po njegovih besedah so dostopni le prek Sveta Evrope in tožilskih letnih poročil.

"Prepričana sem, da bo zakon do poletja sprejet. Prepričana sem, da je v državnem zboru veliko podpore, tudi pri opoziciji. Da se je politika poenotila. Da pokažemo državljanom, da tokrat mislimo zares," prepričanja o sprejetju predmetnega zakona ne skriva poslanka Zaresa. Goran Klemenčič pa dodaja, da je treba delati tudi na preventivi. "Ko se vključita policija in tožilstvo, je prepozno. Imamo podjetja, ki zaradi tega že poslujejo v tujini."