Starši plačujejo davke, opozarjajo politiki, iz davkov pa se financira tudi visoko šolstvo, so bili v odgovorih konkretni nekateri izmed vprašanih politikov. Drugi so vztrajali pri brezplačnosti in stroške primerjali z univerzami po svetu, kjer zaračunavajo visoke šolnine, ali pa s široko posplošenim odgovorom nekoliko odtavali od teme. Tudi 20-letna Nika meni, da je zaradi odsotnosti šolnin študij v Sloveniji v tem smislu brezplačen, a dodaja, da je stroškov vsako leto več.

Je študij na slovenskih univerzah res brezplačen?

Nika, 20 let
V primerjavi z nekaterimi univerzami in fakultetami v tujini je brezplačen, vendar se tudi stroški študija iz leta v leto večajo. Vendar vseeno ne dosegajo cen šolnin nekih tujih univerz, tako da z nekega vidika je, ampak vseeno je stroškov vedno več.

Jernej Štromajer – SD
Odvisno, kako pogledamo brezplačnost. Še vedno imamo študij brez šolnin. Študij brez šolnin je nekaj, kar moramo negovati, varovati, to je temelj socialne države, seveda pa imamo stroške in študentje so velikokrat prisiljeni ob študiju delati, tako ali drugače morajo tudi starši prispevati za njihov študij, se pravi zagotovo so neki dodatni finančni prispevki. S tega vidika nimajo pokritih vseh stroškov, zato smo pa lahko veseli, da je še vedno brez šolnin.

Žan Mahnič – SDS
Študij na slovenskih univerzah ni brezplačen. Mogoče za študenta, ne pa za njegove starše. Njegovi starši plačujejo davke, plačujejo prispevke in s tem, ko plačujejo davke, se financira tudi šolstvo. V Sloveniji ni nič zastonj, ne šolstvo, ne zdravstvo, ne sociala.

Jernej Pavlič – Stranka Alenke Bratušek
V primerjavi s sosednjimi državami vsekakor je, nastajajo pa stroški, ki jih nekateri študentje in starši težko zmorejo. Nastajajo stroški z bivanjem, stroški s prehrano, stroški s prevozom ... in študenti skušajo te stroške pokrivati s študentskim delom. Ker pa je študentskega dela danes bistveno manj, kot ga je bilo pred štirimi, petimi leti, ker se je oblika dela spremenila iz študentskega v prekarno oziroma v espejevstvo, bo treba tudi v tej luči razmisliti, kako to področje urediti. Naša točka programa oziroma naša ideja je, da mladim od 18. leta do 25. leta ponudimo univerzalni temeljni dohodek, ki bi nudil varnostno mrežo za vse te dijake in študente, da se lahko svobodno odločajo, ali se bodo zaposlili ali bodo študirali. In če bodo študirali, bi ta sredstva seveda lahko uporabili za nastanitev, za prevoze, za prehrano ...

Jasmina Opec Vöröš – SLS
V bistvu je. Šolnin ni. Mladi imajo tudi možnost pridobiti štipendije. Seveda bi si želeli, da bi bilo teh štipendij, predvsem kadrovskih več, da bi potem mladi po koncu študija vedeli, kje se lahko zaposlijo, kje jih čaka delovno mesto. Zagotovo pa moramo poskrbeti, da bodo vsem mladim, z vseh koncev Slovenije omogočeni enake možnosti za študij, tudi tistim, ki morda živijo na drugih koncih države, pa se morajo v Ljubljano preseliti. Zagotoviti moramo, da bodo imeli dostojno bivanje v študentskih domovih in da jim ne bo treba iskati stanovanja pri zasebnikih, ki vemo, da zelo veliko zaslužijo in zaračunajo za tisto sobico.

Jerca Korče – Lista Marjana Šarca
Študij na slovenskih univerzah je brezplačen, kljub temu pa moramo mladi veliko stvari tudi sami financirati. Mislim, da je treba delati v smeri, da ostane šolstvo javno, da ostane za vse, da imamo vsi enake možnosti za razvoj in za svojo rast. Je pa treba na tem področju marsikaj urediti, na primer na področju štipendij, da ne bomo mladi prisiljeni v to, da opravljamo študentska dela in na ta način svoj prosti čas izkoristimo za to, da lahko preživimo študijska leta.