Grozote holokavsta in drugih zločinov tretjega rajha so v besedišča narodov po svetu prinesle pojme in koncepte, katerih pomena ne bi smeli nikoli poznati, a nas je kruta zgodovinska izkušnja vanje prisilila, je dejal Brglez. Besede, kot so genocid in zločini proti človečnosti, predstavljajo orodje, s katerim lahko danes izgovorimo neizgovorljivo, je dodal. "So orodje, s katerim lahko danes laže razumemo, da naša človečnost še zdaleč ni samoumevna, in ki nam pomaga uvideti, da se iz lastnih zavržnih zablod očitno še kar ne naučimo dovolj," je opozoril.

Na nepredstavljivo morijo druge svetovne vojne, v jedru zla katere ležé prav žrtve holokavsta, smo se po Brglezovih besedah odzvali tudi kot družba. "Z nastopom tega, kar so mnogi poimenovali 'revolucija človekovih pravic', so države širom sveta pričele sprejemati zavezujoče obveznosti, da bodo zavarovale in zaščitile dostojanstvo in svobodo slehernega posameznika," je dejal Brglez.

Pravice, ki pripadajo vsem
Med omenjenimi je posebej opozoril na Konvencijo o statusu beguncev. Tisti, ki so konvencijo po drugi svetovni vojni oblikovali, so se po njegovih beseda še kako dobro zavedali, kdaj jo bodo najranljivejši člani človeštva potrebovali. "Zato je zmotno prepričanje, da je raven varstva dostojanstva, svobode in osebne varnosti človeka, ki smo jo dosegli z nepredstavljivo težkimi napori, v današnjem svetu previsoka," je opozoril Brglez.

Prav ideja človeku neodtujljivih pravic je po njegovih besedah tisto, s čimer smo se in se moramo tudi vnaprej zoperstaviti tragičnim usodam, kakršno so strpele žrtve, ki se jih danes spominjamo. Te temeljne pravice in svoboščine pripadajo slehernemu človeku, je poudaril.

Človeku neodtujljivih pravic nimamo zgolj zaradi naporov mednarodne skupnosti, temveč smo jih zapisali tudi v slovensko ustavo. "Če to poteptamo v prah, pademo vsi mi. In smo tam, kjer je svet bil 27. januarja 1945. Na točki nič. Si tega mar res želimo?" se je pred minuto molka, s katero so se v DZ-ju poklonili žrtvam, vprašal Brglez.

Predsednik je že pred nastopom v DZ-ju najostreje obsodil napis na ljubljanskem Trgu republike, kjer je v snegu z rdečo barvo napisano "Ni vsaka kri rdeča", zraven pa je v zametkih narisan kljukasti križ. "Gre za nedopusten in zavržen napis, ki poziva k rasni nestrpnosti v naši državi. Ne samo, da je ta prepovedana z Ustavo Republike Slovenije, ampak je kakršnokoli razločevanje na podlagi rase ali druge osebne okoliščine prepovedano tudi s številnimi mednarodnimi konvencijami," je zapisal v sporočilu za javnost.

Opomin iz preteklosti
"Holokavst kot največji zločin v prejšnjem stoletju je gotovo opomnik na to, kar se dogaja danes. Reke beguncev, ki se zlivajo, so podobne rekam beguncev, ki so bežali pred nacizmom. In ko danes sprejemamo določene zakone proti beguncem, proti tujcem, postavljamo žične ograje na mejah, to ni daleč od slik, ki smo jim bili priča pred in med 2. svetovno vojno," je v pogovoru za Radio Slovenija opozoril Robert Waltl z Judovskega kulturnega centra.

Podobno je opozorila tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer – opaža namreč, da se vse pogosteje pojavlja ksenofobija, strah pred tujci. Prepričana je, da bi morali v Sloveniji ponuditi zatočišče tistim, ki bežijo in so preganjani, ter jim pomagati, kakor so neznanci pomagali "našim ljudem, ki so v vrtincu prve ali druge svetovne vojne bežali na tuje". Z zunanjega ministrstva so ob dnevu spomine na žrtve holokavstva sporočili, da si ob spominu na tragične dogodke želijo, da se podobna grozodejstva ne bi nikoli več ponovila; ob tem ministrstvo poziva k zgodnjemu ukrepanju za preprečevanje grozodejstev, torej takoj, ko se pojavijo dejavniki tveganja.

Dan spomina od 2005, od leta 2008 ga zaznamujemo tudi v Sloveniji
Leta 2005 je 27. januar, dan, ko je bilo leta 1945 osvobojeno največje koncentracijsko taborišče Auschwitz - Birkenau, generalna skupščina Združenih narodov razglasila za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, od leta 2008 pa ga zaznamujemo tudi v Sloveniji.

Tako bodo danes na mestu, kjer je v 16. stoletju stala ljubljanska sinagoga, odkrili spominsko ploščo v spomin na nekdanjo judovsko skupnost v Ljubljani, kar bo prvi javni spomenik, ki bo posvečen zgodovinski prisotnosti judovske skupnosti v slovenski prestolnici. Že v četrtek pa je v ljubljanskem Judovskem kulturnem centru potekala spominska slovesnost v čast žrtvam.

Življenjska zgodba ene izmed slovenskih žrtev
Slovesnosti so potekale tudi drugod - v Mariboru so na znanstvenem srečanju Vsako leto eno ime predstavili najnovejše izsledke raziskav s področja zgodovine holokavsta, pa tudi življenjsko zgodbo ene izmed slovenskih žrtev, Ivana Breskvarja.

Na sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju je otroški pevski zbor Glasbene matice Ljubljana pripravil nekaj glasbenih točk iz otroške opere Brundibar Hansa Krase, ki so jo prvič uprizorili otroci v koncentracijskem taborišču Terezin (Češka). Šlo je za enega v sklopu dogodkov, ki potekajo pod okriljem projekta ŠOA - spominjamo se, katerega pokrovitelj je predsednik države. Šoa je namreč hebrejski izraz za holokavst.

ZN: Ključno je izobraževanje
Združeni narodi so sicer ob letošnjem spominskem dnevu v ospredje postavili izobraževanje in njegov pomen za boljšo prihodnost. Univerzalna dimenzija izobraževanja o holokavstu je namreč lahko izhodišče za izobraževanje o spoštovanju človekovih pravic, krepitvi strpnosti in zaščite človeštva. Holokavst je bil dogodek, ki je preobrazil zgodovino, lekcije, ki jih je prinesel, pa nas lahko veliko naučijo o nevarnosti ekstremizma in preprečevanju genocida danes, so zapisali v mednarodni organizaciji.

"Spomin je vedno spopad s časom"
Slovesnost bodo kot vsako leto pripravili tudi v nekdanjem taborišču Auschwitz na Poljskem, ki je spremenjen v muzej. Glavna tema dogodka v muzeju bo čas. Tega simbolizira ura, odkrita med arheološkimi deli v plinskih celicah in krematoriju leta 1967, ki se je letos vrnila v muzej. "Spomin je vedno spopad s časom. Čas je tudi tisto, česar nam primanjkuje pri misiji, da prihodnje generacije ozavestimo o nevarnostih populizma, ksenofobije, antisemitizma in različnih nacionalističnih eksotičnosti," je, kot piše na spletni strani muzeja, pred slovesnostjo izpostavil njegov direktor Piotr M. A Cywinski.