"Ne gre za kazenski postopek, ampak za možnost, da svojo plat zgodbe povedo številne žrtve spopadov in drugih množičnih kršitev človekovih pravic na območju nekdanje Jugoslavije," je za MMC pojasnil član koordinacijskega sveta REKOM v Sloveniji Igor Mekina.

Odškodnine niso dovolj
V primeru Slovenije gre za to, da se ugotovi, kdo so bili krivci za izbris, in da žrtvam omogoči, da povejo svojo plat zgodbe in se izvedejo spremembe v zakonodaji, ki bi omogočile popravo krivic, ne samo odškodnine. »Odškodnine same po sebi niso dovolj, gre za to, da se mora država opredeliti, kako se je to zgodilo, in potem v parlamentu sprejeti dokumente, ki postanejo uradna zgodovina tega, kar se je zgodilo. To so naredile vse urejene države, ki so se soočile s primeri množičnih kršitvah in bi bilo primerno, da se to zgodi tudi v Sloveniji,« meni Mekina in med drugim navaja tudi primer izbrisanega Dargana Petronjića iz Celja, ki je umrl zaradi posledic izbrisa.

Skupaj do sprave
»Pomembno je, da je komisija meddržavna, ker so spopadi potekali med državama, storilci so na eni strani meje, storilci so na drugi strani meje, vsaka država zase sprave ne more doseči. V komisiji bi bili strokovnjaki iz vsake posamezne države in bi imeli možnost presojanja teh kršitev v vseh državah, na koncu bi izdali poročilo. Drugih posledic ne bo, komisija ni sodni organ. Pogosto v medijih zasledimo poročila o storilcih zločinov, same žrtve pa pogosto ne morejo ničesar povedati,« pojasnjuje. Na vprašanje, ali pobuda moti tiste, ki so v vojni za Slovenijo izgubili svojce in menijo, da je bila Slovenija žrtev agresije, pa Mekina odgovarja, da je REKOM popolnoma neideološka pobuda in jo med drugimi podpirajo tudi v Zvezi društev vojnih invalidov Slovenije.

Ugotoviti število, da ne bo manipulacij
»Ne gre za ugotavljanje večne resnice, interpretacije zgodovine prepuščamo zgodovinarjem. Mi hočemo ugotoviti dejstva, v našem primeru je treba ugotoviti število izbrisanih, krožijo dve številki. Treba je ugotoviti tudi število vseh žrtev na območju nekdanje Jugoslavije, da se z njimi ne bo manipuliralo,« pojasnjuje.

Podpora v regiji
Pobuda ima podporo slovenskega predsednika Danila Türka, hrvaškega predsednika Josipovića, podprl jo je tudi nekdanji srbski predsednik Tadić, na odziv sedanjega Tomislava Nikolića še čakajo. Pobudo je podprl tudi kosovski premier Thaci, v BiH pa je podpora različna na različnih ravneh, medtem ko v Makedoniji še ni konkretnega odziva.

Pomembno je vztrajati pri tem procesu, ker bi ustanovitev komisije pomenila velik korak k spravi. Do zdaj so pobudniki zbrali 534 tisoč odpisov, popisovanje hkrati poteka v vseh prestolnicah držav nekdanje Jugoslavije. V Sloveniji je pobudo do zdaj podpisalo okrog 5.500 državljanov. »Oboroženi konflikt se je v Sloveniji začel, vsi nas vidijo kot del te zgodbe in potrebujejo tudi Slovenijo pri celjenju skupnih ran,« sklene Mekina.