Slovenija se je na novem indeksu medijske svobode, ki ga je v četrtek objavila organizacija Novinarji brez meja (RSF), uvrstila na 34. mesto, kar je dve mesti slabše kot leta 2018, ko je 32. mestom dosegla najboljšo uvrstitev v zadnjih letih.

Slovenija se je tokrat uvrstila tik pred Slovaško, kjer je bil lani umorjen novinar Jan Kuciak. Med sosednjimi državami se na najslabše, 87. mesto, uvršča Madžarska, Hrvaška je na 64. mestu, Italija na 43. mestu, Avstrija pa je pred Slovenijo na 16. mestu.

Med očitki, ki jih RSF navaja za slovensko medijsko svobodo, so med drugim, da pritiski mednarodnih nevladnih novinarskih in drugih medijskih organizacij, niso vplivali na medijsko ozračje v Sloveniji leta 2018. Obrekovanje je še vedno kriminalizirano, novinarji in mediji pa "so pogosto deležni obtožb vidnih politikov, ki se v javnosti posmehujejo novinarjem".

Leta 2018 sta bila vsaj dva fizična napada na novinarje in povečalo se je število groženj novinarjem, navaja RSF v poročilu.

Tudi tokrat v poročilu omenjajo "pravico do popravka", ki jo je uzakonil zakon o medijih iz leta 2006, s katero lahko vsak, ki se počuti užaljenega v časopisnem članku, zahteva popravek v istem mestu v medijih. "Visoka koncentracija medijskega lastništva pa slabi pluralizem in spodbuja samocenzuro med novinarji," še dodajajo.

Novinarjem varnih držav je vse manj

Novinarji brez meja v svetovni oceni medijske svobode ocenjujejo, da število držav, ki so varne za novinarje, še naprej upada, avtoritarni režimi pa krepijo vpliv na medije. Sovražnost političnih voditeljev proti medijem je "spodbujala vedno pogostejša nasilna dejanja, ki so ustvarila doslej ne videno ozračje strahu in nevarnosti za novinarje", so zapisali.

"Če bo politična razprava padla na raven atmosfere v slogu državljanske vojne, ko novinarje obravnavajo kot grešne kozle, je demokracija v resni nevarnosti," je opozoril generalni sekretar Novinarjev brez meja Christophe Deloire. Kot ključno nalogo je poudaril, da je treba ustaviti ta začarani krog strahu in ustrahovanja.

Oceno dobre oz. precej dobre medijske svobode je prejela manj kot četrtina od 180 obravnavanih držav v indeksu. Lani je ta delež znašal 26 odstotkov.

ZDA šele na 48. mestu

Zaradi sovražnega ozračja, ki ni omejeno samo na ameriškega predsednika Donalda Trumpa, so ZDA z uvrstitvijo na 48. mesto izgubile tri mesta, stanje pa pri RSF-ju označujejo za problematično. "Še nikoli prej niso ameriški novinarji prejeli toliko groženj s smrtjo ali iskali pomoči pri zasebnih varnostnih podjetjih," opozarjajo pri RSF-ju. Ob tem so spomnili tudi na umor petih članov uredništva Capital Gazette lani v Marylandu.

Med strah vzbujajočimi dejanji so spomnili še na umor savdskega novinarja Džamala Hašodžija lani na savdskem konzulatu v Carigradu, ki je "posredovalo grozeče sporočilo novinarjem tudi zunaj meja Savdske Arabije". V drugih državah so postale grožnje, žaljivke in napadi t. i. delovna nevarnost, predvsem ko novinarji preiskujejo vladajoče strukture.

Slabše stanje v EU-ju in na Balkanu

Med območji je bil najhujši padec stopnje medijske svobode v Amerikah, in sicer za 3,6 odstotne točke. Na drugem mestu pa sta Evropska unijea in Balkan, kjer je stanje slabše za 1,6 odstotne točke. V poročilu dodajajo, da na tem območju še vedno najbolj spoštujejo svobodo medijev in je načeloma delo novinarjev najvarnejše, ampak so tudi tu podvrženi resnim grožnjam, od umorov na Malti, Slovaškem in v Bolgariji do fizičnih in verbalnih napadov v Srbiji in Črni gori.

Več avtoritarnih režimov sicer še naprej pada po lestvici. Med njimi je na 148. mestu Venezuela, kjer so bili novinarji aretirani in žrtve nasilja varnostnih sil, ter na 149. mestu Rusija, kjer na medije pritiskajo z zakoni in aretacijami. Na dnu lestvice je na 180. mestu Turkmenistan zamenjal Severno Korejo.

Norveška se že tretje leto zapored drži na prvem mestu indeksa, sledi ji Finska, ki je pridobila dve mesti, na tretje mesto pa je zdrsnila Švedska, kjer je več groženj po spletu.