Tudi pri špargljih je precej goljufij ali zavajanja. Foto: BoBo
Tudi pri špargljih je precej goljufij ali zavajanja. Foto: BoBo
Briški češnjarji pravijo, da se po Sloveniji proda toliko "njihovih" češenj, kot bi jih gojili po vsej Evropi. Foto: MMC RTV SLO

Inšpektorji so se za odvzem stojnice, tehtnice in blaga odločili zaradi ponavljanja prekrška. Prepoved prodaje so na mestu trženja izrekli za 236 košaric jagod, skoraj 210 kilogramov češenj, tri kilograme čebule, 16 kilogramov špargljev, 80 kilogramov marelic in 10 kilogramov drugega sadja in zelenjave, ki so jih predali v uničenje, izhaja iz objave na spletni strani uprave.

V okviru nadzora, ki je potekal od začetka maja do konca junija, so skupno izvedli 291 pregledov. Inšpektorji so izdali 25 upravnoinšpekcijskih odločb o ureditvi stanja, uvedli 26 prekrškovnih postopkov in izrekli 38 ustnih opozoril. Vsi postopki še niso zaključeni.

Uprava je sicer v letošnjem nadzoru opazila napredek pri skladnosti označevanja porekla, so pa še vedno preveliki deleži neskladnosti pri zagotavljanju sledljivosti.
Najvišji delež neskladnosti glede sledljivosti so ugotovili pri

  • špargljih (31 odstotkov),
  • češnjah (21 odstotkov),
  • jagodah (17 odstotkov).

Glede pravilnosti splošnih označb so največ kršitev ugotovili pri
  • marelicah (21 odstotkov),
  • jagodah (20 odstotkov).

Ko gre za navajanje porekla, so napačnega največkrat ugotovili pri

  • češnjah (19 odstotkov),
  • špargljih (11 odstotkov),
  • jagodah (9 odstotkov),
  • marelicah (3 odstotki).

Kakovost sadja in zelenjave ni ustrezala predpisani in označeni kakovosti pri jagodah v devetih odstotkih, pri češnjah in špargljih pa v štirih odstotkih.

Največ pregledanih prodajalcev je bilo primarnih proizvajalcev (118), sledijo samostojni podjetniki (30), družbe z omejeno odgovornostjo (27) in nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji (15).

Uprava: Ukrep je učinkovit
Na upravi so ocenili, da so določbe zakona o kmetijstvu, ki ob ugotovljenih napačnih označitvah in zavajanju potrošnika omogočajo neposredno ukrepanje na prodajnem mestu, učinkovit ukrep. "S tem ukrepom se doseže tudi tiste gospodarske družbe, ki imajo v Sloveniji samo poštni predal (nabiralnik) in ki uradnih pisanj ne sprejemajo," so dodali.

Z intenzivnim ponavljanjem pregledov pri določeni gospodarski družbi, ki ima stojnice po več mestih v državi (17 pregledov v enem mesecu), so po pojasnilih uprave dosegli skladno poslovanje družbe. Pri tistih gospodarskih družbah, ki sadje in zelenjavo vsako sezono prodajajo z novoustanovljenim podjetjem, ki deluje le določen čas, poslovanje v letošnjem letu še ni bilo v celoti skladno.

Primarni proizvajalci, ki sami tržijo svoje proizvode, so skladni v velikem deležu oz. je bilo pri njihovem poslovanju odkritih najmanj neskladnosti.

"Vendar tisti primarni pridelovalci, ki niso davčni zavezanci in niso zavezani k izdajanju računov za prodajo svojih pridelkov, predstavljajo tveganje glede navedbe resničnih podatkov in s tem večjo možnost zavajanja potrošnikov," so še opozorili na upravi.