"V Azilnem domu na Viču v Ljubljani je prosilcev za mednarodno zaščito na današnji dan 146, v izpostavi na Kotnikovi ulici 73 ter v Logatcu 43. 31 ljudi je razseljenih, kar pomeni, da živijo zunaj azilnega doma," pojasnjuje Katarina Štrukelj z Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov. Skupno je v Sloveniji torej 309 prosilcev za mednarodno zaščito, še 72 pa je takih, ki so že izrazili namero, a še čakajo na podajo prošnje.

Čeprav naj bi se v poletnih mesecih nezakoniti prehodi meje še povečali, pravi, da je stanje v azilnih domovih trenutno popolnoma obvladljivo. "Policija govori o povečanem številu ilegalnih prehodov meje, a delež tistih, ki pridejo v azilni dom, je precej nižji," pojasni Štrukljeva in doda, da je prostora v obeh izpostavah ljubljanskega azilnega doma in v logaškem azilnem domu trenutno še dovolj.

"Njihova pot do Evrope je bila težka, potem pa so se v Evropi srečali z novo vojno. Nesprejemanje, skepticizem, odklonilen odnos in dolgotrajno preživljanje časa v negotovosti," je položaj prosilcev za mednarodno zaščito opisala Faila Pašić Bišić iz Človekoljubnega dobrodelnega društva Up Jesenice.

Kako ukrepati proti odklonilnemu odnosu okolja?

Urad za integracijo že več let razpisuje programe, ki so namenjeni ozaveščanju prebivalcev o prisotnosti oseb z mednarodno zaščito. Temu je namenjen tudi projekt Obeležujemo svetovni dan beguncev. "Mnogo migrantov že živi v Sloveniji in si tu ustvarja življenje," je poudaril vodja projekta Franci Jazbec iz društva Odnos. A ker po njegovih besedah v lokalnem okolju prihaja do odklonilnega odnosa do beguncev, nameravajo v naslednjih letih organizirati spoznavne in izobraževalne dogodke po vsej Sloveniji in z njimi "ustvariti razmere za vzajemno učenje in spoznavanje ljudi".

V okviru projekta so begunci v četrtek zvečer v Festivalni dvorani predstavili svoje zgodbe. "Spregovorili bodo o tem, da si integracije na vso moč želijo," je še pred dogodkom pojasnila Pašić Bašićeva, ki meni, da se z osebnimi zgodbami najlaže prodre do ljudi. "Na eni strani so ljudje, ki so pripravljeni spregovoriti in na drugi strani ljudje, ki so pripravljeni nuditi pomoč," pravi in dodaja: "Zdi se mi prav, da jim damo glas in da spregovorijo v svojem imenu in o življenju, kakršnega si želijo ustvariti. Ti ljudje imajo imena in priimke in imajo svoja življenja."

Mnenja o beguncih se ustvarjajo brez interakcije z njimi

Kljub temu del javnosti čuti močno odklonilen odnos do tujcev, ki prihajajo v Slovenijo. "Pogosto se zgodi, da se mnenja v družbi kreirajo brez kakršne koli interakcije s temi ljudmi. Zdaj je priložnost, da jih spoznajo, vidijo in slišijo. Ne moremo celotne integracije preložiti nanje, integracija je dvosmeren proces in oni potrebujejo našo podporo. Ti ljudje so pri nas in bodo pri nas tudi ostali, in če bomo ustvarili boljšo družbo, bo to bolje za nas in za njih."

Na vprašanje, zakaj se zdi, da je protimigrantska politika tako zelo glasna, Pašič Bišičeva odgovori, da je močna zato, ker ima čas in orodja. "Mi, ki se ukvarjamo z usodami beguncev, posvetimo izredno veliko časa njim in nimamo javnega prostora, preko katerega bi sporočali, s kakšnimi zgodbami se srečujemo. Na drugi strani pa uporabljajo vsa orodja, ki so jim na voljo, finančna sredstva, marketing, populizem, ki ga maksimalno izkoriščajo … Nikoli pa niso stopili v stik z nami. Komunikacija med njimi in nami se še ni zgodila. Vljudno vabim vse, ki imajo v sebi odklonilno noto in omejujejo tudi naše delovanje, da si pridemo naproti."