Spor o meji med Slovenijo in Hrvaško je po besedah Janeza Janše za hrvaški dnevnik "ena izmed najbolj posebnih situacij v zgodovini", ki se je pojavila po nastanku novih držav. Kot je pojasnil, "je arbitražna razsodba po vseh realnih ocenah v prid Hrvaški in v škodo Slovenije, a jo Hrvaška zavrača, Slovenija pa pri njej vztraja".

Kot je dejal, sta SDS in "skoraj polovica slovenskih volivcev" nasprotovala arbitražnemu sporazumu in so tesno izgubili na referendumu. "Nasprotovali smo, ker smo predvidevali, da se bo tako razpletlo glede na slabo besedilo sporazuma. Menim, da bi dve pametni vladi v prihodnosti lahko našli relativno eleganten izhod iz te situacije", je dejal Janša.

Na vprašanje, kako bi ravnal, če bi bil slovenski premier, je vodja slovenske opozicije odgovoril, da obstaja določen manevrski prostor, v katerem bi Hrvaška dobila dvostranski sporazum, Slovenija pa mejo, ki bi bila bolj logična kot ta, ki jo določa arbitražna razsodba.
Navedel je, da sta bila leta 2008 s takratnim hrvaškim kolegom in nekdanjim premierjem Ivom Sanaderjem blizu "nekakšni dvostranski rešitvi" brez vpletanja mednarodnih dejavnikov, ob morebitni pomoči nekaterih evropskih institucij. Povedal je, da po tej poti ni šlo naprej, ker je prišla druga slovenska vlada. Med drugim je dejal, da še zmeraj čaka na Sanaderjev klic, v katerem bi izpolnil obljubo in pojasnil, zakaj je odstopil s položaja predsednika hrvaške vlade in HDZ-ja.

Janša: Manjšinska slovenska vlada odvisna od ekstremistične Levice

Janša je za Jutarnji list ocenil tudi delo slovenske vlade, razmere v Evropski uniji in Evropski ljudski stranki. Kot je dejal, aktualna slovenska vlada v šestih mesecih ni storila strateške napake, vendar se po njegovi oceni tudi ni lotila strateških vprašanj. Vlada, v kateri so manjše stranke, ki skupaj nimajo večine v parlamentu, nima niti večinske legitimnosti volilnega telesa, je poudaril in dejal, da je slovenska vlada v celoti odvisna od "ekstremistične" Levice.

Nekatere članice EPP-ja se zavzemajo, da istospolni lahko posvojijo otroke, pa SDS zato ne zahteva, da bi jih izključili iz stranke

Po njegovem mnenju je pretirano govoriti, da bodo majske evropske volitve zgodovinske, čeprav bodo pomembne, ker je samoumevnost prihodnosti EU-ja najmanjša od njene ustanovitve. Kot je pojasnil, EU po finančni krizi, migracijah in brexitu potrebuje stabilizacijo in ne eksperimentov.
Janša tudi meni, da je načrt kandidata EPP-ja za novega predsednika Evropske komisije Manfreda Webra "obetavna paradigma", ki predstavlja sodobno vizijo Evrope in ima podporo SDS-a. "Cenim gospoda Webra, ki je Nemec, a se je jasno postavil proti Severnemu toku," je dejal.

Glede spora znotraj Evropske ljudske stranke je Janša dejal, da je spopad z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom zanetil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ob čemer je dejal, da se Juncker kot predsednik Evropske komisije ne bi smel vmešavati v strankarsko politiko. Poudaril je, da je bil madžarski Fidesz najuspešnejša članica EPP-ja na prejšnjih evropskih parlamentarnih volitvah glede na podporo volilnega telesa ter da ima Orban "zgodovinsko pravilno stališče o migracijah". Pojasnil je, da je EPP konfederacija strank, ki se po marsičem razlikujejo. Med drugim je dejal, da si članice EPP-ja s severa Evrope prizadevajo, da istospolno usmerjeni pari lahko posvojijo otroke, čemur SDS nasprotuje, vendar ne zahteva, da bi zaradi tega izključili te stranke. EPP potrebuje tako krščanske socialiste iz Luksemburga kot Fidesz iz Madžarske, ker bo samo tako močna in vplivna. Velika škoda bi bila, če bi EPP razpadel, je izjavil Janša ter sklenil, da večina resnih strank članic EPP-ja pričakuje kompromisno rešitev in celotni EPP.