Kangler je pred komisijo za nadzor varnostno-obveščevalnih služb DZ-ja predstavil delovanje organov pregona pri njegovem pridržanju in preiskavah na podlagi primerov, za katere trdi, da so "evidentni primer zlorabe policije za njegovo diskreditacijo". Meni, da je že odredba za prisluhe na podlagi uradnih zaznamkov sporna. Ob tem je poudaril, da so bili posamezni prisluhi, vzeti iz konteksta, da so ga lahko pridržali in "javno linčali."

"En kup uradnih zaznamkov je zapisanih, ki ne vzdržijo. Kriminalisti niso preverjali stvari, ki bi jih lahko na spletni strani Mestne občine Maribor. Kako lahko kriminalist zapiše, da sem omogočil lovski družini Duplek brezžični internet, če pa ga nima, in to bi lahko preverili na spletu, pa niso," je pojasnil Kangler.

"Ni moj namen, da kritiziram slovenske policiste, bi pa rad opozoril na to, kar se lahko zgodi vsakemu od vas, že jutri," sklene.

"Sodišče odreja postopke"
Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škerlec je pojasnil, da je zgolj v pristojnosti sodišča, da odloči, ali so predloženi dokazi za opravljanje postopkov "in ne političnih forumov" zadostni ali ne.

Generalni direktor policije Janko Goršek je poudaril, da "vatel slovenske policije ni levo ali desno, pač pa zakonito ali nezakonito". Ostro je zavrnil navedbe o političnih vplivih na policijo in pojasnil, da postopkov ne usmerja niti notranje ministrstvo niti sam in dodal, da so, odkar je postal direktor GPU-ja, vse preiskave transparentne in zakonite.

Glede uhajanja informacij občilom pa je zatrdil, da ne ve, kako se to dogaja, saj "policija ne potrebuje takšne medijske pozornosti". Zatrdil je, da ne dopusti medijske diskreditacije katere koli javne osebe, če je kdo iz slovenske policije obveščal medijske hiše.

"Primeri namenjeni diskreditaciji"
SDS, SLS in SNS so zahtevali nujno sejo Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, na kateri bodo govorili o domnevnih zlorabah policijskih ukrepov za diskreditacijo nekaterih politikov.

Predlagatelji seje trdijo, da medijsko izpostavljeni primeri zadnjih let kažejo, da so se posamezni preiskovalni ukrepi policije uporabljali tudi za diskreditacijo vidnih posameznikov, ki z gospodarsko kriminaliteto nimajo nobene zveze. Ob tem predlagatelji navajajo primere poslancev Zmaga Jelinčiča (SNS) in Andreja Magajne (nepovezani poslanci) ter županov Franca Kanglerja (Maribor) in Antona Štihca (Murska Sobota).

Želijo spremembo zakonodaje, da zlorab ne bo več
V zahtevi izpostavljajo tudi problematiko povečanja uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov, ki so posledica tega, da se policija ukvarja z raznimi anonimkami in dela uradne zaznamke, ki pogostokrat nastanejo "na podlagi nekih domnev ali govoric".

Predlagatelji zato predlagajo, da komisija sprejme sklep, da je bil s posameznimi zakonskimi spremembami vzpostavljen sistemski mehanizem za možnost zlorabe policije v politične namene. Hkrati naj komisija državnemu zboru predlaga, da sprejme takšne spremembe zakonodaje, ki bi tovrstne zlorabe preprečile.

LDS: Diskreditirati hočejo policijo
Na zahtevo za sklic seje so se odzvali v LDS in zapisali, da je komisija, ki jo vodi predsednik Zvonko Černač, postala eden od stebrov kampanje, katere namen je predvsem "diskreditacija dela slovenske policije in drugih preiskovalnih organov, ki so si drznili pogledati politikom pod prste".

V LDS poudarjajo, da je bilo v zadnjih letih na področju pregona korupcije in gospodarskega kriminala narejenega veliko: "Tajkuni si tako danes v kabinetu predsednika vlade ne delijo več deležev slovenskih podjetij, namesto tega se pred sodnimi dvoranami potijo skupaj s svojimi odvetniki. Po pridržanju ministra in priprtju poslanca in po prvi kriminalistični preiskavi prostorov DZ, pa je tudi politikom postalo jasno, da nihče ni nedotakljiv."