Namen posveta je odpreti zlasti strokovno razpravo o preprečevanju vožnje pod vplivom alkohola in izmenjati stališča različnih strok o tej problematiki. Ogledati si želijo primere dobrih praks in tako oblikovati učinkovite ukrepe za izboljšanje varnosti v cestnem prometu in za zasledovanje vizije nič, ki pomeni nič žrtev na slovenskih cestah, je zbranim pojasnila v. d. direktorja agencije za varnost prometa Vesna Marinko.

Tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je poudaril, da je treba storiti vse, da se čim prej približamo "viziji nič". Med razlogi za smrtne prometne nesreče je poleg alkohola navedel tudi slabe in nevzdrževane ceste in "nizko prometno kulturo, ki jo gojimo Slovenci".

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je opomnila, da so se lanski spodbudni rezultati na področju varnosti v cestnem prometu že v prvih mesecih letošnjega leta kljub enaki zakonodaji zelo poslabšali. Zato na ministrstvu že pripravljajo spremembo zakona o pravilih v cestnem prometu, ki naj bi bil v kratkem v javni razpravi, nato pa čim hitreje tudi v parlamentarni obravnavi.

Njene vsebine Bratuškova še ni želela podrobneje pojasnjevati, je pa poudarila, da samo zakonske spremembe ne bodo dovolj. Samo s povečanjem osebne odgovornosti vseh udeležencev v prometu bo po njenih besedah mogoče prometno varnost še izboljšati.

Tudi notranji minister Boštjan Poklukar je opomnil, da je število žrtev na slovenskih cestah letos nekoliko višje kot v istem obdobju lani. Poudaril je, da so brezbrižni posamezniki, ki gredo na cesto alkoholizirani ali ki kršijo cestnoprometne predpise, "nevarni za celotno družbo".

Ali so kazni še primerne?

Ministrstvo za pravosodje medtem zlasti zanima, ali so obstoječe kazni, zlasti tiste, ki so opredeljene v kazenskem zakoniku, primerne, ali bi jih bilo smiselno še povišati. Na tem področju je po besedah pravosodne ministrice Andreje Katič potrebno zlasti dobro medresorsko sodelovanje, zato jo veseli tudi današnja udeležba vseh pristojnih ministrov na konferenci.

Tudi Katičeva je poudarila odgovornost vsakega posameznika za prometno varnost. "Če se kdor koli od nas sreča s tem, da nekdo vlomi v trgovini in tam krade, tepe psa ali maltretira otroka, to takoj skušamo preprečiti. Ko je kateri izmed naših znancev, prijateljev ali sorodnikov utrujen, pod vplivom zdravil ali celo pod vplivom nedovoljenih snovi ali vinjen, pa tega ne poskušamo dovolj odločno preprečiti," je ponazorila. Na tem področju bi po njenih besedah lahko tudi kot družba naredili korak naprej.

Minister za zdravje Aleš Šabeder je poudaril, da na ministrstvu teče že mnogo dejavnosti v zvezi s čezmerno rabo alkohola in njenim vplivom na varnost v cestnem prometu. Zagotovil je, da bodo te dejavnosti nadaljevali, med drugim pripravljajo javni razpis, v katerega bodo vanje vključili tudi nevladne organizacije.

Zbrane na konferenci je nagovoril tudi izvršni direktor Evropskega sveta za varnost prometa Antonio Avenoso, ki je opomnil, da na evropskih cestah umre kar 70 ljudi na dan, četrtina teh zaradi vožnje pod vplivom alkohola.

To problematiko je zato po njegovih besedah treba obravnavati z različnih zornih kotov, na eni strani s predpisi, ki bi dali voznikom vedeti, da vožnja in alkohol nikoli ne gresta skupaj, na drugi strani pa tudi z dodatnim ozaveščanjem, kampanjami in ne nazadnje s primernimi kaznimi za neodgovorne voznike.

Premalo prometnih policistov

V Sloveniji je trenutno 300 prometnih policistov, kar je po besedah Ivana Kapuna z Generalne policijske uprave za od 150 do 180 premalo. Poleg tega se vsi niti ne ukvarjajo z nadzorom prometa, ampak jih zaposlujejo druge naloge. Po njegovem mnenju imamo v Sloveniji tudi neučinkovit, počasen in zapleten prekrškovni postopek, ki bi ga bilo treba spremeniti.

Po mnenju Dragana Petrovca z Inštituta za kriminologijo bi se vedenje v prometu spremenilo, če bi obstajal učinkovit in zakonit način prijavljanja objestnih in nevarnih voznikov s pomočjo drugih udeležencev v prometu, tudi kamer v vozilih.

Tomaž Tollazzi z mariborske fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo je opomnil, da se je v preteklih letih večina pozornosti namenjala razvoju avtocest, vzdrževanje državnih in regionalnih cest pa je ostalo v drugem planu. "To se nam maščuje. Imamo razsuto državno cestno omrežje," je ocenil.

Ob tem je Peter Lipar z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo sicer poudaril, da je glavni krivec za prometne nesreče človek. Poudaril je še, da staranje prebivalstva in posledično voznikov prinaša nove izzive na področju prometne varnosti.

Tudi Borut Žagar iz združenja šol vožnje pri Gospodarski zbornici Slovenije je izpostavil vprašanje, kako določati, kateri voznik starostnik je še varen voznik. Opozoril je tudi na pomanjkanje neprometnih površin za usposabljanje kandidatov in na upadanje motoričnih spretnosti pri mladih voznikih.

Z izboljšanjem prometne varnosti se je sicer zmanjšalo število hudo poškodovanih v prometnih nesrečah. Po drugi strani pa zaradi napredka medicine preživi več zelo hudo poškodovanih, vsi pa nimajo ugodnega izida rehabilitacije, ugotavlja Klemen Grabljavec z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča. Opozoril je, da skrb zanje po koncu rehabilitacije pade na pleča svojcev, saj v Sloveniji ni ustreznih ustanov za oskrbo hudo poškodovanih bolnikov.

Ustvarjalec oddaje Avtomobilnost Andrej Brglez pogreša večjo ambicioznost družbe, da bi zahtevala hitrejše spremembe in uvajanje novosti. Po njegovem mnenju sistemi, ki so koristni in ne tako dragi, bi pa lahko ključno pripomogli k prometni varnosti, na trg ne prihajajo dovolj hitro.

"Slovenija bi lahko postala inkubator svežih testov za sodobne avtomobile. Naša infrastruktura je za to dovolj dobra, manjka nam samozavesti," je prepričan.

"Danes se pogovarjamo o higienskem minimumu, ki bi že zdavnaj moral biti urejen," pa je bil kritičen predstavnik nevladnih organizacij David Razboršek iz Zavoda Vozim. Po njegovih besedah je odločevalcem na področju izboljšav prometne varnosti treba dati zelo jasne predloge, ki jim ne bodo mogli reči ne.