Medtem ko so gospodinjstva v večjih mestih priključena na toplovod, pa so v negotovi situaciji etažni lastniki večstanovanjskih stavb, ki se ogrevajo s plinom preko skupne kotlovnice.

"Praktično noben upravnik ne dobi ponudb, bojijo se, kaj bo septembra, oktobra, ko se bo začela ogrevalna sezona," pravi Boštjan Udovič, direktor zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS-ju.

Od energetske krize dalje ponudniki z upravniki nočejo sklepati pogodb. Ni ponudb, ni pogodb, ne bo plina, ali je to mogoč scenarij?

Praviloma bi morali biti deležni zasilne oskrbe, meni Udovič, toda: "Če ni pogodbe, če ni dobavitelja, ne vemo, kdo bo izvajal to zasilno oskrbo."

Morda bo novela zakona o oskrbi s plinom prinesla rešitev in vključila v osnovno oskrbo s plinom tudi skupne kotlovnice večstanovanjskih stavb. "Ne predstavljam si, kako bo država prisilila dobavitelja, da bo dobavljal plin v večstanovanjski objekt," pravi Udovič.

V zagati, ki jo imajo upravniki in posledično gospodinjstva, gre za vsaj deset tisoč stanovanj, ni več odločilno, ali bo cena za odjemalce iz skupnih kotlovnic enaka poslovnim odjemalcem, kar je bilo leta veliko ugodnejša rešitev za upravnike.

"Ne tiče se več toliko cen, ker na to nimamo vpliva, ampak poudarjamo, da bi morali biti potrošniki pač izenačeni. Etažni lastniki ne bi smeli biti na slabšem, ker se ogrevajo iz skupnih kotlovnic oz. kurilnic," poudarja Udovič.

Če bo vlada prihodnji teden regulirala cene plina, kot je napovedala ob regulaciji cen elektrike, bo tudi sklepanje pogodb lažje.