Osem mladih, ki sodelujejo v MMC-jevem projektu Grem volit, smo vprašali, kakšen vpliv ima na slovensko kmetijstvo skupno delovanje Evropske unije na tem področju. Kaj so povedali, si oglejte v videu.

Daje EU prednost "farmarskemu" kmetijstvu?

"Več kot pol proračuna Evropske unije gre za različne kmetijske subvencije, podpore za področje kmetijstva in zdi se mi, da ta sredstva niso dobro izkoriščena, da ne gredo v pravo smer, "pravi Grega. "Očitno je v interesu Evropske unije, da bi v prihodnosti imeli razvito farmarsko kmetijstvo, industrijsko kmetijstvo, kmetijstvo z nizkimi stroški in veliko proizvodnjo. Sam pa mislim, da to ni prava politika. To se je izkazalo tudi ob aferah, kot je tista, ko smo dobili uvoženo meso iz Poljske, ki je bilo kontaminirano. Prepričan sem, da bi Evropska unija ves svoj trud in finance morala usmeriti v razvoj ekološkega kmetijstva, v razvoj lokalnega kmetijstva. To bi namreč po eni strani reševalo številne okoljske probleme, na drugi strani pa bi prebivalcem EU-ja omogočilo kakovostno in predvsem varno hrano," problematiko natančno oriše Grega.

Kmetovanje (več) ne preživlja družin

18-letni Tadej pa izpostavlja problematiko propadanja malih in srednjih kmetij, ki, kot opozarja, predstavljajo večji del slovenskega kmetijstva. Po njegovih besedah Evropska unija sicer podpira projekte, ki skrbijo, da se določene kmetijske površine ne zarastejo, vendar pa "ne poskrbijo za to, da bo imel kmet dovolj visoko odkupno ceno pridelka, da se mu bo sploh splačalo kmetovati".

Izpostavlja tudi značilnost družinskih kmetij: "Večina kmetij v Sloveniji je v rokah ene družine, pa še v tej družini pogosto vedno več ljudi mora hoditi v drugo službo in lahko delajo na kmetiji le popoldne, ker enostavno samo s prodajo kmetijskih izdelkov ne dobijo dovolj denarja za preživetje."

Pomen lokalno pridelane hrane

21-letna Ema Odra pa vidi tudi pozitivne plati evropske kmetijske politike. Tako izpostavlja možnost črpanja evropskih sredstev in s tem možnosti subvencioniranja kmetijstva, pri tem pa poudarja, da nekatere možnosti tovrstnega financiranja omejujejo birokratske zahteve, ki jih je treba izpolniti.
"Skupna evropska politika slovenskemu kmetijstvu pomaga predvsem pri razvoju in pri ozaveščanju da je lokalno pridelana prehrana zelo pomembna," pozitivno plat izpostavlja Ema Odra.

Mladi iz projekta Grem volit! evropske poslance so: Grega Bajc, Jakob Batič, Pina Grabar, Danijel Kovačič Grmek, Tadej Kobal, Ema Odra Raščan, Ula Nikolaja Ratajec in Ervin Remš.