Vinko Logaj je v pogovoru za STA o pozivih k radikalnih spremembam v slovenskem šolskem sistemu med drugim povedal, da je nekoliko skeptičen do peticije društva Svet staršev, ki zahteva precejšnje spremembe in jo je do zdaj podpisalo več kot 22.000 ljudi.

"Peticijo sicer jemljem resno, vendar vse tisto, kar je zapisano v njej, nikakor ne kaže na neko konsistentnost sprememb v šolskem sistemu," pravi, saj na primer ne pritrjuje mnenju iz peticije, da je v šolah preveč učne snovi.

"Učni načrti so morda res obsežni, a imajo učitelji razmeroma veliko avtonomije, kaj bodo obravnavali. Obvezno morajo obravnavati posamezne tematske sklope, slediti ciljem in standardom znanja, vse drugo pa je prepuščeno njim," pojasnjuje in dodaja, da se mu sicer zdi, da v javnosti o učnih načrtih razpravljajo tisti, ki jih niso niti pogledali.

Ali so slovenski učenci dejansko preobremenjeni, na zavodu pripravljajo posebno raziskavo. Z njo bodo obremenjenost preverjali prek tega, kaj pri učencih povzroča stres. Mednarodne primerjave pa po njegovih besedah kažejo, da naši učenci z vidika časovne obremenjenosti niso med najbolj obremenjenimi kot tudi ne, ko gre za sodelovanje v razširjenem programu.

Prav tako se ne strinja z navedbami iz peticije, da imajo učenci preveč domačih nalog, ne podpira pa niti pozivov k ukinitvi Nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), ki se pojavljajo že nekaj časa, in najnovejšega poziva k ukinitvi mature.

Logaj bi na drugi strani podprl spremembe pri ocenjevanju predmetov, kot so šport, glasbena umetnost, likovna umetnost, tehnika in tehnologija. "Z neštevilčnimi ocenami, kot smo jih poznali prej, namreč ni bilo nič narobe," pravi, a tudi dodaja, da kakšnih resnih razprav o tem do zdaj še ni bilo. Ne podpira pa predloga, da bi se znova ocenjevalo vedenje: "Družba se razvija. Tradicionalni vzgojni ukrepi ne delujejo več, zato je treba najti tudi ustreznejše pristope drugje, predvsem pri izvajanju pouka."

Spremembe pri maturi

Zavod za šolstvo je opravil tudi analizo standardov znanja pri splošno izobraževalnih predmetih na splošni in poklicni maturi in pripravil predlog sprememb za obe maturi.

"Gre za predlog, da bi dijakom v srednjem strokovnem izobraževanju omogočili zaključek pri splošnih izobraževalnih predmetih na enak način kot pri splošni maturi. S tem bi izenačili pogoje za vpis na univerzitetni študij. To se nam zdi pomembno, ker se delež tistih, ki opravljajo splošno maturo, zmanjšuje (za 10 odstotkov v zadnjih letih), povečuje pa se delež tistih, ki se odločajo za srednje strokovno izobraževanje in poklicno maturo, pri čemer tudi ti vse pogosteje prehajajo na fakultete," je še pojasnil.

Med spremembami, ki jih že izvajajo, je naštel spremembe v gimnazijskem izobraževanju oziroma poskus povezovanja različnih predmetov in spreminjanje načina poučevanja v smeri interdisciplinarnega pristopa.