Kot je dejala generalna sekretarka vlade Helene Kamnar v Odmevih, še nismo blizu modernizaciji javne uprave, kakor njeno racionalizacijo imenuje premier Borut Pahor. Poudarila je, da se klasična javna administracija zmanjšuje po načrtu odstotek na leto.

Veliko težje pa bo doseči zmanjšanje števila zaposlenih v drugem delu javne uprave, kjer se izvajajo javne službe (šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo), saj se moramo ob tem vprašati, kakšne in koliko storitev želimo.

Virant: Treba se je usmeriti v rezerve
Gregor Virant je poudaril, da stanje v javnem sektorju ni tako črno, kot se rado slika, češ da je polovica ljudi preveč. "Vsak sistem, tudi v gospodarstvu, ima svoje notranje rezerve in treba je usmeriti energijo v iskanje teh rezerv. Nihče čez prst ne ve, koliko je teh rezerv. Moja ocena je, da se gibljejo nekje med 10 in 20 odstotki in v preteklosti se je že pokazalo, da se da zmanjševati," je dejal.

Po njegovih besedah je zmanjševanje števila zaposlenih za odstotek sicer simbolično, je pa prineslo spremembe v razmišljanju menedžmenta v javni upravi. Glede krčenja števila javnih uslužbencev sta bili ta in prejšnja vlada podobno (ne)uspešni, saj jima ni uspelo zmanjšati obsega zaposlenih v storitvenem delu javnega sektorja.

Štetje zaposlenih morda res ni najboljša metodologija, zagotovo pa bo potrebno zmanjšati obseg sredstev za plače, je dodal.

Država stiska na eni strani, na drugi se bohoti
Kamnarjeva ocenjuje, da cilja 6.200 ljudi manj do konca leta 2013 ne bomo dosegli, pri čemer je Virant opozoril, da se število ljudi v javni upravi letno zmanjša za med 50 in 70, po drugi strani pa se je v zadnjih treh letih število zaposlenih povečalo za prek 4.000.

Generalna sekretarka se je s tem strinjala, a je izpostavila, da je bilo največ zaposlitev v šolstvu, kjer še vedno velja, da imamo "v vseh vaseh osnovne šole. Pri tem je v razredu 10 učencev ali celo manj. Uvedli smo brezplačne vrtce, ki so zelo povečali število otrok vključenih v vrtce. Nismo pa zmanjšali nobenih normativov, niti tistih, koliko ur mora zaposleni opraviti, niti tistih, koliko varovancev bo v vrtcih."

Anomalija ali težava v izvajanju?
Na vprašanje, ali se jima zdi to, da neki javni uslužbenec, ki ni premier, v določenem mesecu prejme višji dohodek, sporno, je Kamnarjeva odgovorila, da izpostavljeni primer Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) kaže na neko anomalijo v plačnem sistemu. "Če zakonodaja dovoljuje, da je obseg dodatkov skoraj polovico plače, potem sistem ni pravilen," pravi Kamnarjeva.

Na drugi strani Virant meni, da gre za težavo v izvajanju zakonodaje. "Pogledal sem, kakšna je struktura plače zaposlenih v NPU-ju. Največji obseg teh "dodatkov" predstavlja plačilo za stalno pripravljenost. Po domače povedano, tem ljudem dajejo plačilo 20 odstotkov urne postavke za vsako minuto dneva in noči. To ni problem sistema, temveč implementacije. Tu so interpretacijo zakona nategnili do skrajnosti," je kritičen Virant.

Hkrati pa meni, da bi ta primer lahko za seboj potegnil, da bodo tudi drugi direktorji, ki morajo biti vedno dosegljivi, zahtevali, naj se jim plača to, da morajo imeti prenosni telefon vedno pri sebi.

Toga zakonodaja, a odpuščati se vseeno da
V pogovoru je bilo odprto tudi vprašanje možnosti odpuščanja slabih delavcev v javni upravi. Po mnenju Kamnarjeve je zakon o delovnih razmerjih na tem področju res relativno konservativen, njegovih sprememb pa v kratkem ni pričakovati.

Odpuščanje v takih primerih je za menedžment v javni upravi naporno v smislu, da mora opraviti svoje delo na drugačen način, kot ga je vajen. "Dejstvo je, da menedžment v javnem sektorju deluje dosti drugače kot menedžment v gospodarstvu. Ne obnaša se dovolj odgovorno, ne do zaposlenih ne do tega, da mora polagati račune javnosti za opravljeno delo. S tega vidika imamo težave z implementacijo, in če bi ravnanje spremenili, potem bi hitro prišli do želenega rezultata," pravi Kamnarjeva.

Virant pa je ob tem izpostavil, da so vodje tisti, ki morajo ljudi motivirati in jim povedati kakšni so cilji in pričakovanja. "Seveda se tu in tam resnično najde tudi kdo, ki išče bližnjice, se mu ne da delati ali pa je nesposoben. Za take zakonodaja omogoča odpoved iz razlogov nesposobnosti že dolgo časa in tudi to se včasih v upravi zgodi," pravi Virant.

Edina resnična težava je, ko se tak človek skrije v bolniško. "Tu pa zdravniki zelo hitro napišejo bolniško in rešitve praktično ni," je še sklenil.