Sodelovanje Slovenije na paradah drugih državah postaja precej mučna zgodba za slovensko vodstvo. Pred parado za dan zmage v Moskvi se je dolgo obotavljalo in čakalo odločitve drugih držav EU-ja, kakšne delegacije bodo poslale v rusko prestolnico. Odločitev o sodelovanju na vojaški paradi 4. avgusta v Zagrebu ob 20. obletnici vojaške operacije Nevihta, pa je bila, kot kaže, sprejeta preuranjeno in najverjetneje tudi v napačnih krogih.

Na obrambnem ministrstvu so še v sredo navajali, da se bo Slovenska vojska parade udeležila, in sicer s tremi letali Pilatus in desetimi pripadniki gardne enote. Toda že dan kasneje je vlada spremenila odločitev obrambne ministrice Andreje Katič in preklicala vojaško sodelovanje na paradi.

Vabilo za udeležbo slovenskih vojakov na paradi ob 20. obletnici vojaške operacije Nevihta sta predsednica Hrvaške Kolinda Grabar Kitarović in premier Zoran Milanović sicer naslovila na slovenskega premierja Mira Cerarja.

"Glede na občutljivo zunanjepolitično vprašanje za odnose v Jugovzhodni Evropi, ki je za Republiko Slovenijo strateškega pomena, in ob informaciji, da večina zavezniških držav na slovesnosti 4. avgusta v Zagrebu ne bo sodelovala s pripadniki svojih oboroženih sil, je vlada na današnji seji sklenila, da se Republika Slovenija slovesnosti ne bo udeležila s pripadniki Slovenske vojske," so včeraj sporočili z vlade.

Predsednik vlade Miro Cerar je nato razložil, da so se odločili, da vojaška udeležba ne bi bila primerna, saj da "Slovenija niti doma ne prireja vojaških parad niti ne sodeluje na drugih". V primeru udeležbe na paradi v Zagrebu je po Cerarjevem pojasnilu nastal nesporazum, saj je bilo po prvih informacijah sklepati, da bo ta potekala v okviru članic Nata, nato pa se je izkazalo nasprotno.

"Gre za slovesnost posebnega tipa, kjer vojaška navzočnost Slovenije ne bi bila primerna,"je menil Cerar ter dodal, da bodo, "če bo prišlo do kakšne druge navzočnosti na civilni ravni", "še premislili".

Vzrok za to, da je Slovenija tako rekoč čez noč spremenila mnenje glede sodelovanja na paradi, nekateri komentatorji, denimo v Delu, vidijo v grožnjah in pritiskih srbske diplomacije. Srbski zunanji minister Ivica Dačić je minuli teden skorajda zagrozil, da bo Srbija udeležbo na hrvaški paradi razumela kot protisrbsko gesto, ki bo nedvomno imela posledice.

Srbske grožnje ne bi smela vplivati na odločitev
Poznavalci razmer na Balkanu sicer menijo, da je slovenska vlada vsekakor morala vzeti na znanje srbsko stališče, vendar na drugi stani to ne bi smelo vplivati na odločitev Slovenije. Bolj kot ne je šlo za vnovičen vladni spodrsljaj, saj je bila odločitev vlade sprejeta v napačnih prostorih oz. na tem, kjer bi morala biti, na zunanjem ministrstvu.

Nekdanji večkratni zunanji minister Dimitrij Rupel pravi, da je bil začuden, ko je najprej prišla informacija, da bo Slovenija na paradi sodelovala, nato pa si je premislila. Sam odobrava sodelovanje Slovenije na paradi, saj gre za obletnico dogodkov, v katere je bila vpeta tudi Slovenija. Tako Slovenijo kot Hrvaško so napadle srbske sile oziroma sta se skupaj uprli diktatu politike Slobodana Miloševića iz Beograda.

"Srbi imajo problematično hipoteko in to morajo sami rešiti. Slovenija pa se mora obnašati v skladu s svojo politično tradicijo, ki izhaja iz osamosvojitve, kjer smo se uprli napadu iz Beograda. Če se ima naša vlada za naslednico politike, ki se je uprla Jugoslaviji, bi morala sodelovati na takšnih prireditvah," meni Rupel, ki poudarja, da mora o teh rečeh odločati zunanji minister po posvetu s predsednikom vlade. Vsekakor pa ne obrambni minister. "Drugače ni pravi zunanji minister," dodaja.

Da je bila odločitev prehitro sprejeta na obrambnem ministrstvu, meni tudi nekdanji diplomat in mednarodni svetovalec za področje jugovzhodne Evrope in zahodnega Balkana Borut Šuklje. "Mesto sprejemanja takšnih odločitev je vedno in povsod na zunanjem ministrstvu. Ta zaplet kaže, da ni koordinacije vprašanj, ki zadevajo zunanjo politko. Osnovna napaka je bila narejena, ko se je odločitev o sodelovanju slovenske vojske na paradi tuje države sprejela kot zgolj in samo tehnično vprašanje, kako bomo poslali deset gardistov in tri pilatuse. To ni tehnično vprašanje, temveč politično vprašanje, ki ima svoje implikacije in posledice," pravi Šuklje.

Po njegovem mnenju bi bila lahko rešitev zelo "elegantna", v diplomatskem krogu in sicer tako, da bi na parado poslali veleposlanika in vojaškega atašeja. Kar se tiče srbskega vpliva na slovensko odločitev pa Šuklje meni, da je srbski zunanji minister pač izrazil stališče svoje države. Za Slovenijo pa bi bilo precej težavno, če bi od vseh zaveznic Nata edina sodelovala na paradi.

Parada kot predvolilno zborovanje
Politolog in nekdanji diplomat Anton Bebler opozarja, da je vojaška parada ob 20. obletnici operacije Nevihta zelo tesno povezana s pripravami na jesenske volitve na Hrvaškem ter je izraz notranjepolitičnih razmerij; hkrati gre za poveličevanje in nadaljevanje kulta pokojnega predsednika Franja Tuđmana.

"Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović in vodstvo HDZ-ja si želita tlakovati pot do zmage na volitvah. Vlada s predsednikom vlade Zoranom Milanovićem na čelu pa je morala sprejeti idejo o večji vojaški paradi z upanjem, da bodo omilili pričakovani poraz na volitvah," pravi Bebler.

"Sodelovanje na paradi ni potrebno, niti najmanj pa nujno. Izjava ministrice je bila preuranjena in neustrezno pripravljena," pravi Bebler, ki predvideva, da prvotna odločitev ni bila predhodno usklajena s predsednikom vlade in zunanjim ministrom. "Zaradi tega je nastal zaplet, ki je neprijeten za vlado," poudarja. Srbske grožnje po njegovem mnenju niso imele neposrednega vpliva na končno odločitev vlade, vendar so najbrž bile upoštevane. "Razlagati umik odločitve obrambne ministrice kot kapitulacijo pred izjavami srbskega zunanjega ministra, pa bi bilo neprimerno," meni Bebler.