Zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov ECB-ja med zasegom dokumentov v kriminalistični preiskavi julija 2016 v Banki Slovenije je Evropska komisija proti Sloveniji sprožila postopek pred Sodiščem EU-ja. Komisija tožbe sicer še ni vložila, zaradi česar njeni argumenti ministrstvu za pravosodje še niso znani, a kot pojasnjujejo, lahko o njih sklepajo na podlagi dosedanjih dejavnosti.

Stališče Komisije za Slovenijo nesprejemljivo

Bistvo problema se nanaša na preiskavo Banke Slovenije zaradi suma kaznivih ravnanj ob sanaciji bank leta 2013. Med slovenskimi in evropskimi organi je prišlo do različnih stališč glede definicije arhivov EU-ja. "Stališče Evropske komisije bi v praksi pomenilo, da bi bilo za preiskavo potrebno vnaprejšnje soglasje Evropske centralne banke, to pa je za Slovenijo nesprejemljivo, saj je pri preiskavah element presenečenja ključen, priprave pa morajo potekati v tajnosti," so navedli na ministrstvu.

Slovenski organi pregona so si na začetku preiskave najprej večkrat skušali pridobiti sodelovanje vodstva Banke Slovenije za pridobitev relevantne dokumentacije, a jim ni uspelo. Kriminalisti in tožilci so na podlagi odredbe sodišča zato leta 2016 opravili hišno preiskavo, med katero so zasegli dokumente v fizični in elektronski obliki, podatke iz centralnega strežnika Banke Slovenije in nekaj strojne opreme.

Vseobsežna imuniteta ovira preiskave

Kot poudarjajo na ministrstvu, se je Banka Slovenije šele med hišno preiskavo začela sklicevati na imuniteto EU-ja oziroma nedotakljivost njenih arhivov. Komisija namreč pojem arhiva tolmači zelo široko, tako da naj bi vsa dokumentacija, vključno s pripravljalnimi dokumenti za sestanke ECB-ja, uživala zaščito. Po mnenju ministrice Katičeve bi tako široka interpretacija v praksi zelo otežila kakršne koli preiskave kaznivih dejanj v Banki Slovenije, pa tudi drugih organih, ki z evropskimi neposredno komunicirajo, kar zagotovo ne more biti cilj EU-ja.

Sodba Sodišča EU-ja bo pomembna za vse članice

Bruselj je Sloveniji očital tudi kršitev načela lojalnega sodelovanja, češ da slovenski organi niso konstruktivno razpravljali z ECB-jem, da bi uskladili nedotakljivost arhivov Unije z nacionalno preiskavo. A po oceni ministrice lahko Slovenija jasno izkaže, da so se naši organi z ECB-jem ves čas dejavno trudili najti rešitev in kot kršitev načela lojalnosti dokaže ravno ravnanje ECB, saj se zdi, da je bilo ves čas usmerjeno zgolj k preprečevanju preiskave v Banki Slovenije.
Katičeva je zato napovedala, da bo Slovenija tožbo, ko jo bo prejela, natančno preučila in nanjo odgovorila. Poleg tega, da bo sodba Sodišča EU-ja pomembna za Slovenijo in njene postopke ugotavljanja okoliščin za odločitve leta 2013, bo odgovorila tudi na pomembna vprašanja za vse države članice, so prepričani na ministrstvu.

"Primer postavlja vprašanje, čigave koristi evropske institucije zasledujejo. Sanacija bank leta 2013 je slovenske davkoplačevalce stala več milijard evrov oz. več tisoč evrov na vsakega prebivalca, od dokapitalizacij bank do odškodnin za razlaščene lastnike podrejenih obveznic. Nujno je, da so okoliščine in odgovornost za morebitne nepravilnosti ali kazniva ravnanja ustrezno ugotovljene ter da se jasno zavrne načelo socializacije izgub v korist zasebnega kapitala," so še dodali na ministrstvu.

Neuradna pojasnila iz Bruslja

V Bruslju je bilo mogoče pridobiti nekaj neuradnih pojasnil v povezavi s posameznimi točkami, ki jih izpostavlja Katičeva.

V povezavi z očitkom, da je predhodna odobritev ECB-ja nesprejemljiva, saj je element presenečenja v takšnih preiskavah ključen, v Bruslju neuradno pojasnjujejo, da je pravna zahteva po predhodni pridobitvi umika imunitete zapisana v pogodbi o delovanju EU-ja.
K temu dodajajo, da so nacionalne oblasti v omenjenem primeru tudi pozneje zavrnile sodelovanje z ECB-jem, s katerim bi opredelili in vrnili zaščitene dokumente. Ker so od zasega dokumentov minila že tri leta, element presenečenja ne more biti izgovor za zavračanje sodelovanja, še izpostavljajo.

V povezavi z argumentom, da se je začela Banka Slovenije na nedotakljivost arhivov sklicevati šele po začetku preiskav, pa neuradni viri poudarjajo, da bi bilo nemogoče govoriti o kršitvi tega načela, preden se je kar koli zgodilo. ECB je ta argument uporabil takoj po zasegu, na primer v pismu predsednika banke Maria Draghija, poslanem na dan zasega, pojasnjujejo.
Glede različnih tolmačenj definicije arhivov poudarjajo, da bo zdaj Sodišče EU-ja presodilo o opredelitvi koncepta arhivov ECB-ja.

EK se ne vmešava v nacionalne postopke

O očitkih v povezavi s pristranskostjo komisije in namero ECB-ja po oviranju postopkov pa je v Bruslju neuradno mogoče slišati poudarke, da je vloga Evropske komisije kot varuhinje pogodbe, da zagotovi spoštovanje zakonodaje EU-ja, in da komisija v tem primeru meni, da so nacionalne oblasti z zasegom dokumentov v Banki Slovenije kršile imuniteto arhivov ECB-ja.

To po neuradnih navedbah ni nikakor povezano z nobenim drugim dogodkom ali dogajanjem v Sloveniji, saj se EK nikakor ne vmešava v nacionalne postopke.

Na napoved tožbe zoper Slovenijo so se prek družbenega omrežja Facebook odzvali tudi v SD-ju. Kot pravijo, gre očitno za politično motivirano napoved brez pravne podlage. In glede na to, da smo v banke vložili okoli pet milijard evrov, bi morala Evropska komisija podpreti vse dejavnosti, ki bi razjasnile okoliščine, ne pa da Slovenijo toži pred sodiščem.