Slovenijo je na komisarskem mestu dvakrat zastopal Janez Potočnik, ki je vodil resor za okolje in resor za znanost, Alenki Bratušek ni uspelo prepričati komisije za prevzem mesta komisarke za energetiko in podpredsednice komisije. Njeno mesto je, vendar na področju resorja za promet, nato zasedla Violeta Bulc. Je Slovenija (dovolj) slišana in vidna v skupini članic Evropske unije, jo pri poseganju in doseganju bolj izpostavljenih funkcij ovira lastno pregovorno prepričanje o naši majhnosti? Kaj pravijo mladi?

"Mislim, da je slovenski evropski komisar takoj za Melanio Trump in Aleksandrom Čeferinom tretja najbolj znana slovenska osebnost v svetu," pravi Danijel in dodaja, da so vsa področja, ki jih pokrivajo komisarji, enakovredna, da pa je odvisno, "kaj kdo (komisar, op. a.) od sebe da". Tudi majhnost Slovenije nikoli ne sme biti izgovor, saj nam je EU že ponudil bolj izpostavljene položaje, ki pa smo jih zapravili sami, še dodaja.

"Mogoče je majhnost Slovenije izgovor, da se ne potegujemo za odgovornejše položaje, čeprav ne vem, na kateri strani je ta izgovor močnejši. Pri nas ali pri drugih večjih državah," razmišlja Ula, a dodaja, da razmerja moči v povezavi niso vedno na naši strani. Ula še pravi, da so slovenski predstavniki kljub temu že zasedali številne pomembne položaje, in poudarja resor okolja, ki ga vidi kot zelo pomembnega.

So vsi resorji res enako pomembni?

Tudi Tadej pravi, da je vsako področje pomembno, tudi področje prometa, ki ga Slovenija vodi v iztekajočem se mandatu. "Področje prometa je zelo pomembno, sploh v dobi globalizacije. Promet se nenehno povečuje, nenehno se veča število ljudi, ki potujejo v druge države, več pošiljk prihaja z ene države v drugo državo zaradi spletnega nakupovanja." A Tadej še pravi, da bi Slovenija lahko kandidirala tudi za bolj izpostavljene funkcije. "Zdi se mi, da smo tukaj sami krivi, ker se počutimo majhne, mislimo, da ne bomo zmagali … Ampak lahko bi pa poskusili," pravi Tadej, ki je prepričan še, da je majhnost Slovenije "zgolj v naših glavah" in da deluje kot izgovor, zakaj nismo slišani v Evropski uniji. "Mislim, da druge države nas ne dojemajo ravno kot tako majhne, kot sami sebe dojemamo mi," konča Tadej.

Tudi za Ervina so pomembni prav vsi resorji, ki jih je do zdaj vodila Slovenija, zato se mu ne zdi, da bi nam ponujali manj pomembna področja. "Mislim, da krivec ni EU, temveč naša nacionalna politika. Ni res, da nam Evropska komisija ponuja le obskurna področja," pravi in spomni, da smo imeli možnost pridobiti resor za energetiko in podpredsedniško mesto v komisiji, ki pa ju nismo dobili.

(Še vedno) trpimo za sindromom majhnosti?

Jakobova stališča so drugačna, saj meni, da nam Evropska unija dejansko določa manj pomembna področja. "Zdi se mi, da Slovenci še vedno trpimo za nekim sindromom majhnosti, saj smo bili že skozi zgodovino vedno podrejeni in se nam to po neki strani zdi upravičeno. Ker smo pač majhen narod in niti ne stremimo k temu, da bi posegali po nekih pomembnejših področjih, predvsem v politiki," pravi Jakob. A ni vse tako slabo, dodaja in poudari, da kljub temu lahko vidimo, da smo Slovenci sposobni posegati tudi po pomembnejših položajih, ob tem omeni Danila Türka (OZN) in Aleksandra Čeferina (UEFA). "Mislim, da bi temu lahko sledili tudi preostali politiki," konča Jakob.

Za Pino je tako kot za Ulo okolje zelo pomemben resor, pravi celo, da je morda najpomembnejši, saj se bo treba z njim zelo resno ukvarjati tako zdaj kot v prihodnosti. Tudi resor za promet je po njenem mnenju pomemben, saj se mobilnost neprestano povečuje. Glede pregovorne majhnosti Slovenije pravi, da ta ne bi smela biti izgovor, "saj tudi majhne razlike lahko pripomorejo k velikim rešitvam in tudi majhna država lahko naredi veliko spremembo v svetu".

Mladi iz projekta Grem volit! evropske poslance so Grega Bajc, Jakob Batič, Pina Grabar, Danijel Kovačič Grmek, Tadej Kobal, Ema Odra Raščan, Ula Nikolaja Ratajec in Ervin Rems.