"Kako okrepiti vlogo sodnega sveta, ki ne bo samo kadrovik, ampak bo zagotovil kakovost v sodstvu, ki po naravi ne more biti prenesena na pravosodno ministrstvo," je enega izmed svojih ciljev na začetku napovedal Klemenčič.

"Slovensko pravosodje ima korenine v nekem drugem sistemu, ki smo ga v večji meri zapustili na papirju, kot smo ga v realnosti, je pod velikim udarom, ker je politizacija sodstva doživela nemogoče razmere," je dejal v uvodu. Dodal je, da je bilo nekaj ključnih reform izpeljanih, številne so bile dobre, kot so odprava sodnih zaostankov, projekt Lukenda, vpeljava elektronske zemljiške knjige ... "A bo treba reorganizirati sodno mrežo," je našteval.

"Hard core data"
A ključna težava je, da so bile reforme posledica nekaterih pritiskov: večina zakonov, ki so bili sprejeti, so že stari tudi do 20 let in so posledica sodb Evropskega sodišča. Danes že zmanjkuje črk v slovenski abecedi za vse novele zakonov, je opozoril in dodal: "Prihajamo do variante 'žnj' – to so pomembne težave, saj pravosodni politiki manjka jasna notranja konsistentna vizija razvoja, ki bo temeljila ne na pritiskih politike ali ulice, ampak bo temeljila na 'hard core data', resnih, strokovno utemeljenih analizah, ki ne bodo prestavljale stolov po Titaniku, ampak sestavile koherentno celoto."

Sodna različica Supervizorja
Napovedal je tudi dejavno spremljanje poteka sodnih postopkov v neki različici Supervizorja sodnega sistema, in sicer v roku enega leta. Gre za odprt sistem, kjer bo vsak državljan lahko v realnem času spremljal sodne postopke, a ne v smislu voajerizma. Med drugim je omenil, da nasprotuje ukinitvi trajnih mandatov sodnikom, ker je to del evropske demokratične ureditve in svetinja. Zavzel se je tudi za ustrezno izobraževanje sodnikov.

Ureditev sistema vročanja, ki je postal karikatura
Urediti je treba sistem vročanja, ki smo ga pripeljali do absurda; tudi v tajkunskih primerih. Nesprejemljivo je, da se sodišče ukvarja s tem, ali je nekdo dobil vročeno pošto, kar je seveda vezano na človekove pravice, a tam, kjer so vpletene pravne osebe ali odvetniki, je treba preiti na elektronsko odločanje, saj rešitve že obstajajo, je dejal Klemenčič. Zavzel se je tudi za sankcije tistih, pri katerih bi se ugotovilo, da zdravstveno opravičilo ni bilo ustrezno. "To področje je postalo karikatura," je bil slikovit nekdanji predsednik KPK-ja.

Krepitev odgovornosti predsednikov sodišč
Omenil je še vzpostavitev sistema spremljanja implementacije zakonodaje in urejanje sistemske rešitve za presojanje zakonitosti podzakonskih aktov. Nadaljeval bi tudi krepitev odgovornosti in pristojnosti predsednikov sodišč, strinja se tudi z zagotavljanjem odgovornosti funkcionarjev v sodstvu in na tožilstvu. Notranji nadzorni mehanizmi po njegovem mnenju ne delujejo, a jih ne gre popravljati "z ognjem in mečem".

Sodstvo povezati z evidencami
Želi si tudi povezovanja evidenc, ker se sodstvo pri oprostitvi taks nesorazmerno veliko ukvarja s pridobivanjem podatkov, medtem ko imajo denimo CSD-ji in druge ustanove pregled nad evidencami – sploh pri izvršbi, je izpostavil Klemenčič. Poudaril je tudi uvajanje nabora ukrepov za odpravo korupcijskih tveganj, ki ga je za Slovenijo že pripravila organizacija Greko. Strinjal se je, da je pri zagotavljanju notranje integritete in tudi kakovosti sodnega in tožilskega sveta še veliko možnosti.
Magične paličice ni, toda ...
Predlagal bo tudi uvedbo instituta ob vstopu v službo, določitvi rokov načeloma nasprotuje, a naj služijo le temu, da bi pospešili določene postopke, čeprav "magične paličice" ni. "Ne smejo leta in leta stvari biti neodločene, potem ko policija odda ovadbo, da se tožilstvo sploh odzove," je ponazoril.

Klemenčič bo sprožil razpravo o pristojnosti Sove zaradi poseganja v elektronsko zasebnost in nadzora nad tem organom.

Za večjo javnost cehovskih organizacij
Klemenčič si želi novosti, ki bodo omogočile, da bi se sodstvo in tožilstvo lažje odzivali, bo pa neizprosen do anomalij, ki nastajajo v teh sistemih. Omenil je tudi zaprtost cehov in lažno cehovsko solidarnost. "Mnogo se da narediti z bistveno večjo javnostjo in preglednostjo disciplinskih postopkov pri odvetnikih, notarjih izvršiteljih in drugih," je bil jasen Klemenčič.

Če bo potrjen za pravosodnega ministra, bo Klemenčič pogledal, kaj je mogoče hitro narediti pri velikih kazenskih postopkih in pri insolvenčni zakonodaji, prav tako je napovedal ukrepe pri pravosodju, ki je povezano s konkurenčnostjo države in spodobnim in spodbudnim gospodarskim okoljem. "V tej družbi, ki je v krizi, nujno naraščajo spori, pravo pa je sistem, namenjen reševanju sporov. V preteklosti je Slovenija marsikje zamudila vlak," je sklenil Klemenčič.

Želi si interdisciplinarnih preiskovalnih skupin
V povezavi z učinkovitostjo sodišč Klemenčič vidi nekaj rezerve tudi v večji mobilnosti med posameznimi sodišči. "Imamo relativno veliko sodišč, a različno obremenjena sodišča, nimamo zakonskih podlag, da bi predsedniki sodišč dejansko upravljali s temi sodišči. Okrajna sodišča so trenutno bolj razbremenjena od okrožnih in tu je treba še povečati mobilnost," je dejal.
Pri stečajih je opozoril, da so osebni stečaji nova ureditev, ki pa že kaže znake zlorab in jo bo treba spremljati, da se ne bodo ponovile zgodbe z zemljiškim dolgom. Izpostavil je tudi, da so stroški stečajev zelo finančno obremenili sodišča, a sam odgovorov na to težavo nima, a se zaveda, da je to velika težava, ki neposredno vpliva na gospodarstvo.
Na vprašanje glede projekta Teš 6 je odvrnil, da pravosodje s tem nima veliko, a ena izmed njegovih želja je, da bi Slovenija dobila interdisciplinarne skupine po vzoru parlamentarnih preiskovalnih skupin, a brez političnega vpliva.