Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih včeraj ni dobil podpore, nasprotnikom je namreč uspelo zbrati dovolj glasov, da so presegli zavrnitveni kvorum. Proti zakonu je po neuradnih podatkih državne volilne komisije (DVK) glasovalo skoraj 392.000 ljudi.

Nasprotniki novele zakona so bili za odhod na volišča veliko bolj motivirani kot leta 2012, ko se je odločalo o sprejetju družinskega zakona, takrat se jih je proti zakonu izreklo 280.000, torej skoraj 112.000 manj. Podpornikom zakona je na volišča uspelo privabiti manj ljudi kot pred tremi leti, včeraj je tako novelo zakona podprlo 225.000 volilnih upravičencev, pred tremi leti pa je za sprejetje družinskega zakonika glasovalo osem tisoč ljudi več, je za Radio Slovenija poročal Tomaž Celestina.

Vse volilne enote proti noveli zakona
Glas proti je prevladal v vseh osmih volilnih enotah, najodločneje so se spremembam zakona uprli v osmi, ptujski volilni enoti, kjer je "proti" obkrožilo skoraj 74 odstotkov. V osmi volilni enoti je močno izstopal predvsem 11. volilni okraj, kjer je proti noveli zakona glasovalo 82,4 odstotka.

Najmanj odločna je bila zmaga nasprotnikov v tretji volilni enoti, kjer je bilo glasov proti le 51,32 odstotka, v tej enoti je sedmi volilni okraj Ljubljana Center zakon podprl z 68,5 odstotka volilnih glasov.

Podporniki novele zakona so zmagali v samo 14 od 88 volilnih okrajev v Sloveniji.

Aleš Primc gre v politiko
Koalicija Za otroke gre, ena od glavnih nasprotnic zakona in pobudnica referenduma, je po včerajšnji zmagi napovedala, da bo v enem mesecu pripravila nov zakon, v okviru katerega bodo, razen posvojitve otrok, uredili vse pravice istospolnih parov. Aleš Primc pa je po poročanju novinarke Radia Slovenija Nataše Mulec napovedal tudi vstop v politiko: "Zato sem se osebno odločil, da bom svoje dejavnosti nadaljeval v politiki."

Na Primčevo napoved se je že odzvala predsednica NSi-ja Ljudmila Novak, ki upa, da "nova stranka ne bo pomenila, da bo v Sloveniji manj desnih strank".

Nasprotniki novele so ob zavrnitvi zakona povedali, da so ljudje glasovali za ohranitev vrednot, ki se kažejo v zakonu, otrocih in tradiciji.

Le ena izmed diskriminiranih skupin
Vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer je v odzivu na referendumski izid v izjavi DZ-ja dejala, da je treba odločitev ljudstva spoštovati. "Osebno upam in želim, da nedeljski rezultat v nobenem primeru ne bo spremenil novih oblik partnerstev in medsebojnih odnosov. Žal bo še vedno ostala situacija, ko bodo ti odnosi drugorazredni in neenaki v primerjavi z določenimi drugimi odnosi, vendar ob tej priložnosti zagotavljam, da bomo v naši stranki in poslanski skupini še naprej posebno skrb in intenzivno pozornost namenjali enakosti, enakim pravicam in skrbi za družbene manjšine," je napovedala.

V stranki se po njenih besedah zavedajo odgovornosti, ki jo imajo, in trdijo da bodo problematiko izenačitve pravic reševali še naprej. Pri tem je dodala, da gre pri istospolnih le za eno izmed skupin, ki so v diskriminatornem položaju v odnosu do večine.

"Naj vas spomnim na pred časom obravnavan zakon o minimalni plači, kjer smo izenačili pravico delavcev do plačila iz dela ... Verjamem, da bomo takoj po novem letu začeli naslavljati problematiko invalidov, osebne asistence, vsekakor bomo morali nekaj narediti tudi v odnosu do demografskega sklada," je še dejala Kustec Lipicerjeva.

Kopač Mrakova: Z novelo o družinskih razmerjih se stvari ne bi bistveno spremenile
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je v svojem odzivu poudarila, da se ne čuti odgovorne za izid referenduma. Spomnila je, da je novelo predlagal ZL, vlada ji ni nasprotovala, v DZ-ju pa je dobila širšo podporo koalicije. "V tem pogledu se res ne čutim odgovorne," je dejala.

"Glede na strahove, ki obstajajo glede posvojitve otrok, je novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bila na referendumu zavrnjena, verjetno korak preveč," je ocenila ministrica.

Na vprašanje, ali bo ministrstvo posredovalo v vladno obravnavo predlog zakona o partnerski skupnosti, ki ga je lani že poslalo v javno razpravo, je odvrnila, da je o tem treba doseči širše soglasje. Meni, da je treba zdaj pogledati, ali obstaja širša politična volja za sprejetje tega zakona.

Predlog zakona o partnerski skupnosti je namreč izenačeval zakonske zveze in partnerske skupnosti v vseh elementih razen pri posvojitvah. Pri posvojitvah bi po njenih besedah ostala veljavna ureditev. "Že danes je v Sloveniji več kot 15 otrok posvojenih v istospolne partnerske skupnosti," je opomnila. Z uveljavitvijo novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih se tako po njenih besedah ne bi zgodilo nič bistveno drugačnega.

Zmagal je strah
Podporniki novele zakona so bili nad izidom razočarani, vendar bodo boj za pravice istospolnih nadaljevali, saj so prepričani, da bo zakon v prihodnosti zagotovo sprejet. "Nedopustno je, da se še naprej kršijo pravice in se na neki način diskriminira manjšina, zato je treba, da se borimo naprej," je povedal Matej T. Vatovec, poslanec ZL-ja, ki je zakon odločno podpiral. Državna sekretarka na ministrstvu za delo Martina Vuk pa je ob tem poudarila, da je na referendumu zmagal strah: "Ljudi se je očitno uspešno prestrašilo, kaj vse se bo spremenilo, če bo novela zakona uveljavljena."

.
Čez eno leto v obravnavo isti zakon?
France Cukjati iz SDS-a se zaveda možnosti, da bi vlada čez eno leto lahko v postopek znova vložila isti zakon, čeprav so pravice istospolnih znotraj obstoječega zakona po njegovem mnenju že zdaj urejene izredno dobro.

Padec novele zakona na referendumu namreč pomeni, da državni zbor eno leto v obravnavo ne sme dati istega zakona, po izteku tega obdobja pa lahko z novelo zakona poskusi znova. Nekateri pravniki opozarjajo na nedopustnost diskriminacije istospolnih, zato predlagajo, da se pravice uredijo s kakšnim drugim zakonom.
Sicer pa so v SDS-u z izidom referenduma zadovoljni. Po besedah podpredsednice stranke Jelke Godec je izid odličen za SDS, hkrati pa je nezaupnica ministrici Kopač Mrakovi ter vladi. "Vlada naj se sama vpraša, ali ima dovolj zaupanja, da ostane na vladajoči poziciji," je dejala v izjavi za medije.

Po njenem mnenju tudi ti izidi kažejo, da "v Sloveniji lahko ohranimo tradicionalno družino in vrednote ter se lahko upremo takšnim eksperimentom, ki jih skuša uvesti vladajoča elita in njeni sateliti".

Cerar: Očitek o nezaupnici nima nobenega temelja
Na SDS-ov očitek se je ob robu današnje osamosvojitvene slovesnosti v Novem mestu odzval tudi predsednik vlade Miro Cerar. Po njegovih besedah izjava nima nobenega pravega temelja.

Vlada pri referendumski kampanji sploh ni sodelovala, ampak le koalicijske stranke, je dejal. Cerar je nadaljeval, da predlagatelj omenjene zakonske novele tudi ni bila nobena vladna stranka, stranke pa so se ob tej umestile tako, kot verjamejo, da je prav. Izjava se mu zato zdi popolnoma nepotrebna.

Po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca pa izenačitev pravic istospolnih partnerskih skupnosti sploh ne bi smela biti tema referenduma, saj večina ne more odločati o pravicah manjšine. Je pa referendum po njegovih besedah pokazal, da "Slovenija ni tako svobodoljubna in liberalna, kot smo mislili, ampak je lahko zelo konservativna". Sam se, kot pravi, tega boji, zlasti glede na smernice v Evropi, ko se vse pomika v radikalizacijo.

Izid referenduma tudi ne pomeni nezaupnice vladi, meni Erjavec, pri čemer je dodal, da ima ta stabilen mandat, ne glede na javnomnenjske ankete. Predčasnih volitev ne pričakuje.

Varuh človekovih pravic na ustavno sodišče
Po poročanju Nataše Lang z Radia Slovenija je na diskriminacijo opozorila tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Že pred referendumom je napovedala, da bo varuh, če bo novela zakona padla, v presojo na ustavno sodišče vložil vsaj 70 zakonov, ki diskriminirajo istospolne. Po nedeljskem referendumu so iz urada varuha že sporočili, da bodo skupaj z nevladnimi organizacijami preučili potrebe in možnosti za vložitev zahtev za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov, ki ne omogočajo enakih pravic oseb v partnerskih skupnostih.

Ustavni pravnik Igor Kavčič z ljubljanske pravne fakultete pa DZ-ju predlaga, naj uzakoni vsaj določene socialne in ekonomske pravice istospolnih parov, saj le tako ne "bomo capljali na repu Evrope". Pravnica Neža Kogovšek Šalamon iz Mirovnega inštituta pa je izpostavila, da istospolni par nima pravice zdravstvenega zavarovanja po partnerju, bolniškega dopusta zaradi bolezni partnerja, odškodnine zaradi smrti partnerja, statusa privilegirane priče na sodišču, zato je po njenem mnenju treba te stvari čim hitreje urediti.