Tromesečno usposabljanje vojaka prostovoljca Slovensko vojsko stane 3000 evrov na kandidata. Cena nabornika bi bila primerljiva.

Ministrstvo za obrambo je pripravilo izračun, koliko jih stane usposabljanje vsakega vojaka prostovoljca. Sami stroški usposabljanja znašajo 1.366 evrov, dopolnilno zavarovanje in potni stroški so ocenjeni na 500 evrov, denarna nagrada in prispevki za pokojninsko zavarovanje pa 1.400 evrov na posameznega kandidata. V to vsoto potrebna oprema niti ni všteta.

Vojska nima dovolj postelj za nabornike
Stroški usposabljanj nabornika bi bili primerljivi. Generacija, rojena leta 1999, ki bi prišla na vrsto v tem letu, ima devet tisoč fantov. Če bi jih uspela Slovenija spraviti v vojaško suknjo za tri mesece, kot predlaga predsednik Desus-a Karl Erjavec, vsaj dve tretjini, bi to pomenilo približno 20 milijonov evrov dodatne obremenitve za proračuna. Ob tem bi morala vojska spet preurediti vojašnice, ki zmogljivosti za nastanitev šest tisoč nabornikov letno nimajo več. Vipavska vojašnica kot osrednji center za usposabljanje trenutno premore 300 ležišč, nam je povedala poveljnica centra podpolkovnica Nataša Zorman. Prav tako nima dovolj obleke in opreme.

Naborništvo namesto krajšanja čakalnih dob
Vojska tega denarja nima, saj že zdaj z muko zagotavlja dovolj denarja za plače in opremo. V času, ko so številna vozila na meji operativnosti, denarja pa ni dovolj niti za obvezna streljanja, si novega stroška ne bi mogli privoščiti. Kje bi torej 20 milijonov lahko vzeli? Prav takšna je vsota, ki jo vlada letos načrtuje za odpravljanje čakalnih dob v vseh nujnih primerih. Enaka vsota je bila stvar pogajanj v koaliciji za usklajevanje pokojnin, ki ga je zahteval Karl Erjavec.

Naborništvo kot davek na mladost"Smešno je, da 20 milijonov za usklajevanje pokojnin predstavlja tak problem za proračun. Ko pa je treba zmetati milijone v banke, ni težav," je tedaj dejal Erjavec. Prav isti Karl Erjavec zdaj populistično govori o uvedbi naborništva, ki bi pogoltnilo vsaj denar za usklajevanje pokojnin in odpravljanje čakalnih dob.

Strokovna literatura se že dolgo sprašuje o smiselnosti naborništva. Vprašljivo je predvsem iz stroškovnega vidika in vidika obremenitve gospodarstva, saj za nekaj mesecev iz šolskih oziroma delovnih procesov izključi celotno generacijo. Naborništvo se tako opredeljuje celo kot neke vrste davek "prisilnega dela za vojsko ali drugo ustanovo v primeru civilnega služenja". Pri tem podobno kot pri drugih davščinah opozarjajo na velike možnosti izogibanja tej dolžnosti za otroke bolj premožnih in izobraženih državljanov.