V javnosti je v teh dneh odmevala odločitev vlade o razrešitvi direktorja uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jožeta Podržaja, še prej pa sprejem odstopa vodstva kulturnega ministrstva. Kakšno vlogo so pri tem igrali sindikati?

Sedanja sestava vlade je sindikatom pisana na kožo ‒ skupaj s podporo Levice se sprejemajo ukrepi, všečni sindikatom in širši javnosti, ugotavlja upokojeni novinar Lojze Javornik. "Trenutno je njihova moč tako velika, kot se po osamosvojitvi sploh ne spomnim."

Običajno so sindikati svoje dosegli na ulici. Spomnimo na leto 2005 ko so preprečili uvedbo enotne davčne stopnje, nekaj let pozneje ‒ v času recesije ‒ so na protestih dosegli zvišanje minimalne plače. Z referendumom pa bojkotirali pokojninsko reformo. Pritiskom sindikatov smo priča že najmanj 20 let. Politolog Miro Haček poudarja, da je vprašanje, "če želimo živeti v državi, kjer bodo sindikati nekaj zahtevali in bo to vedno upoštevano. Če bo politika vedno temu sledila, potem je vprašanje, kdo vlada tej državi. Če pa se to zgodi občasno, potem s tem ni nič narobe."

"Sindikati zgolj opozarjamo"

Kako pomembno vlogo so pri razrešitvi Podržaja ter vodstva ministrstva za kulturo odigrali sindikati? Profesor filozofske fakultete ter sindikalist Marko Marinček pravi, da sindikati zgolj opozarjajo na pomanjkljivosti, za katere niso odgovorni. "Če je ocena, da je moč sindikata prevelika, se je treba vprašati, kaj je narobe s sistemom vodenja. Sindikat je vedno šibkejša stran, če bi se delavci počutili zaščitene, potem taka organizacija ne bi bila potrebna."

Odnos med sindikati in vlado ‒ pa tudi širšo javnostjo ‒ bo kmalu na preizkušnji. Pred vrati so nepriljubljeni ukrepi: davčna in zdravstvena reforma, nujni so temeljiti ukrepi na pokojninskem področju, našteva Javornik in dodaja, da bo zanimivo, kaj bodo naredili in ali bo še trajala takšna priljubljenost. Takrat bo tudi jasno, kdo vlada državi.