Po besedah naravovarstvenika Antona Komata je jasno, da so si hrano prisvojili trgovci, kjer je pomembna samo količina in cena. "To ni trg, če kmeta pošljemo na trg, ga pošljemo k vragu," poudarja.
Pojasnil je, da trgovske verige pridejo na trg z izredno nizkimi cenami in ko se po nekaj letih usidrajo, dvignejo ceno. "Ko pade prehrana, pride do razpada države in tega si normalna država ne sme privoščiti. Poceni hrano hudičevo drago plačujemo z zdravjem," je poudaril. Za kmete v okolici mest vidi poslovno priložnost tudi v oddajanju njivske zemlje meščanom za vrtove.
Čez 10 let kriza?
Dušan Plut poudarja, da je svetovni trg s hrano ogrožen, saj je vsako leto na svetu 70.000.000 ljudi več. Porabljamo tudi čedalje več mesa, za kar potrebujemo vse več žita, zato se zmanjšuje razpoložljiva količine hrane. V od 10 do 15 letih lahko tako Slovenija naleti na številne težave pri tekmovanju z drugimi državami, opozarja. "Do 2030 bi morala biti prednostna naloga, da samooskrbo povečamo vsaj na 70 do 80 odstotkov," je prepričan. Ne samo zelenjave, ampak tudi krušnih žit.

Nujnost dviga samooskrbe je izpostavil tudi ekonomist Aleš Kuhar. V Slovenijo prihaja hrana, ki je namenjena za manj zahtevne trge, kar pa Slovenija ni, je dejal. Hrana, ki prihaja v Slovenijo, je tako nižje kakovosti, a jo kljub vsemu še vedno plačujemo predrago, je prepričan.
Pri zelenjavi prihaja tudi do veliko prevar, opozarja, ko trgovci z označbami razglašajo, da je zelenjava slovenskega porekla, a je šele z deklaracije razvidno, da je uvožena. Meni, da so civilne pobude sicer dobrodošle, a makroekonomskih težav na hitro, kar pa zdaj potrebujemo, ne bodo rešile.
Hitra izguba zemlje
Nekdanji kmetijski minister Dejan Židan je dejal, da izgubljamo kmetijska zemljišča (večinoma s pozidavami smo izgubili že 100.000 hektarjev obdelovalne zemlje) hitreje kot v EU-ju, pri čemer je pohvalil slovensko hrano, češ da je kakovostna, saj nimamo intenzivnih proizvodnih procesov. "Če nam bo vreme letos naklonjeno, bomo pridelali 25 odstotkov več pšenice kot lani, kar kaže, da gre politika na nekaterih mestih v pravo smer," je bil zadovoljen.
Vrisk z zadružnim sistemom zadovoljen
Predsednik kmetijske zadružne zveze Peter Vrisk zatrjuje, da slovenske zadruge oskrbujejo 80-odstotno in kar je v zadružni lasti dobro funkcionira. Poudaril je, da so se z globalizacijo vrata v vrtce in šole zaprla, saj je bil na razpisih glavni kriterij najnižja cena. Ob tem je dodal, da kmetijska politika poteka v Bruslju in tu je Slovenija premalo prisotna.
Po mnenju kmeta Branka Majriča bi lahko okoli 10.000 ali pa celo 20.000 zaposlitev dobili, če bi na 5.000 hektarjih, kar ne bi ogrozilo proizvodnje pšenice, pridelovali zelenjavo, ki ima 16.000 evrov donosa na hektar.
Čedalje manj samooskrbe
Samooskrba pri zelenjavi je pri nas le 30-odstotna, pada tudi oskrba s pšenico in prašičjim mesom. Tako se zaradi večjega uvoza na policah trgovin znajde vse več hrane slabše kakovosti, kar vpliva na naše zdravje.
Ker nimamo sistema sledljivosti izvora živil, lahko trgovci potrošnikom kot slovenske pridelke prodajajo uvožene. Tako številni opozarjajo, da bodo velike trgovske verige kmalu odločale, kakšno hrano bomo jedli, če ne bomo zvišali stopnje naše samooskrbe.
Tako na primer na policah zunaj sezone najdemo uvoženo zelenjavo, kot je paradižnik, poleti, ko je zrela slovenska, pa prostora zanjo ni, ali pa je predraga. Ob vsem tem pa trpita tako potrošnik kot kmet, zato so se že oblikovale zadruge in kmetije, ki krajšajo poti od njive do potrošnika, brez posrednikov in trgovcev. Je to recept za prihodnost, je bila iztočnica gostov v tokratni oddaji Pogledi Slovenije.