Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, pred njo pa je položil venec k spomeniku pred breznom.

Osrednji govornik na slovesnosti, zgodovinar Renato Podbersič je spomnil, da je v državi približno 700 množičnih grobišč in morišč. "To je trenutno stanje, saj raziskave še zdaleč niso končane," je dejal. Na Primorskem, od koder prihaja, jih je vsaj še nekaj deset, je dodal.

V svojem govoru je opozoril, da so ulice slovenskih mest še vedno poimenovane po nekaterih voditeljih revolucije, ki so po njegovih besedah načrtovali umore. Po slovenskih krajih še vedno stojijo tudi spomeniki ljudem, ki "z demokratično ureditvijo nimajo nič skupnega", je dodal.

Številni arhivski dokumenti in pričevanja po njegovih besedah dokazujejo, da se je takratna komunistična partija pripravljala na prevzem oblasti in za "obračun tako z dejanskimi kot z namišljenimi nasprotniki". Nekateri so si sicer zelo prizadevali, da bi zakrili svoja dejanja, a je kljub temu ostalo veliko dokazov, je poudaril.

Ljudi je po njegovih besedah še vedno strah spregovoriti o dogodkih med drugo svetovno vojno in takoj po njej. "Tu je sistem opravil svoje," je poudaril.

Grobišče pod Krenom po navedbah Slovenske škofovske konference simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji, prvo spravno slovesnost pa je tam 8. julija 1990 ob udeležbi več kot 30.000 vernikov vodil tedanji ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar. Namen vsakoletnega srečanja je molitev za pokojne, za spravo in odpuščanje med slovenskim narodom. V Kočevski rog tradicionalno prihajajo svojci pobitih vojnih ujetnikov, ki so jih zavezniške angleške sile leta 1945 vrnile iz avstrijske Koroške.